MDDSZ prostodušno priznava, da so z dvigom minimalne plače razbremenili socialno blagajno, kar je tudi bil cilj dviga. Minimalna plača se je dvignila, vendar bi se ta dvig lahko prelival v državni proračun, namesto v žepe zaposlenih.
Državni zbor je minimalno plačo konec lanskega leta dvignil iz 638 evrov na 667 evrov, za naslednje leto pa načrtuje dvig na 702 evra neto. Kljub temu bi lahko prejemniki minimalne plače na koncu leta na račun prejeli manj denarja iz naslova določenih socialnih transferjev oziroma bodo upravičeni do nižje davčne olajšave, torej bo zanje stopnja dohodnine višja. Zakaj?
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je vlado z dvema dopisoma konec januarja že opozorila na dve problematiki, ki sledita dvigu minimalne plače. V prvem so jih opozorili, naj »se čim prej v tem letu ustrezno prilagodijo in povišajo meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo (v evrih), ki v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) določajo upravičenost in zneske družinskih denarnih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil vrtca ter subvencij (za malice, kosila in tako dalje), in sicer najmanj od prvega do petega dohodkovnega razreda.«
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) nam je na novinarsko vprašanje odgovorilo, da se »zaradi dviga minimalne plače ne predvideva bistven vpliv na socialne in družinske prejemke, saj se razlika (pri otroškem dodatku, plačilu vrtca, državni štipendiji – letnih pravicah) porazdeli med vse družinske člane. Prav tako so se na podlagi 21. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s prvim februarjem 2019 uskladile meje dohodkov pri posameznih pravicah, in sicer za 1,4 odstotka,« so pojasnili.
Po njihovi razlagi se ti socialni transferji (razen denarne socialne pomoči) ne bodo znižali. V utemeljitev so nam posredovali dve tabeli, ki si jih lahko ogledate ob članku.
Denarna socialna pomoč bo nižja
Socialni transferji so bili torej z novo višino dohodkov usklajeni za vse segmente populacije, razen za najbolj ogrožene, kot so denimo samohranilske družine z enim otrokom, ki prejemajo denarno socialno pomoč. »V primerih, ko so družine upravičene do denarne socialne pomoči, se bo ta pomoč znižala za povišanje minimalne plače,« so nam pojasnili na ministrstvu.
Država je torej z zvišanjem minimalne plače delno razbremenila socialno blagajno, kar na ministrstvu tudi prostodušno priznavajo: »Na ministrstvu stremimo k temu, da bi zaposleni posamezniki lahko dostojno živeli od prejemkov z dela, in ne socialnih transferjev. Slednji so v prvi vrsti namenjeni tistim, ki si zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin (starost, bolezen, brezposelnost, invalidnost ...) niso sposobni sami zagotoviti dostojnega preživetja.«
Zakaj (še) niso spremenili dohodninskih razredov?
Nato je ZSSS vlado opozorila na spremembo dohodninske lestvice za leti 2019 in 2020. V nasprotnem »bo neto plača zaposlenih, prejemnikov minimalne plače namreč nižja, kar pa v osnovi ni namen tega zakona in zakonodajalca«.
Sindikati so namreč preračunali, da prejemniki minimalne plače že v letu 2019 niso več upravičeni do najvišje olajšave, v višini 6519,82 evra, saj zgolj z dvanajstimi minimalnimi plačami in minimalnim zneskom regresa za letni dopust v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), v višini minimalne plače že presežejo mejo, 11.166,37 evra skupnega dohodka na letni ravni, ki je pogoj za uveljavitev te olajšave.
Brez najvišje olajšave bo minimalka nižja od obljubljene
»Če se meja za upravičenost do najvišje olajšave ne po povišala, bo neto minimalna plača v letu 2019 nižja za 7,17 evra na mesec, v letu 2020 pa 21,17 evra na mesec, zaposleni pa bodo v letu 2020 namesto obljubljenih 702,24 evra neto prejemali zgolj 681,07 evra neto plače na mesec,« sklepajo v ZSSS. Opozarjajo, da po tem ključu do višjega zneska na tekočem računu ne bodo prišli zaposleni, temveč država, ki bo s to nabirko pobrala več dajatev iz naslova dohodnine.
Levica odločna popraviti napako
Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS, pomirja, da še nič ni dokončnega, saj da ima vlada do konca leta čas za korekcijo teh neskladij. »To je treba storiti v tem letu. Dejstvo je namreč, da če posameznik ob izračunu mesečne akontacije dohodnine uveljavlja najvišjo olajšavo, pa je ne bi smel, bo moral drugo leto povrniti preveč zaračunane olajšave oziroma poplačati premalo plačano dohodnino. V našem primeru bo to pomenilo 86 evrov v letošnjem letu in 254 evrov v naslednjem.«
»Pomembno je, da v tem letu to anomalijo odpravimo, saj bo drugače neto minimalna plača drugo leto na mesečni ravni znašala zgolj 681 evrov, in ne 702 evra, kot je bilo obljubljeno zaposlenim,« dodaja Poje.
»Z MDDSZ smo ob usklajevanju zakona o minimalni plači na tipskih primerih gospodinjstev izračunavali tudi učinek na socialne transferje in dohodnino. Dogovorjeni smo, da se ti sistemi preuredijo v najkrajšem možnem času, pri čemer bodo prilagoditve upoštevale, da sta v naslednjih dveh letih po sprejetem zakonu predvidena še dva dviga minimalne plače,« so nam glede tega odgovorili v stranki Levica, ki je bila pobudnica zakonodaje, s katero se je minimalna plača dvignila. Finančnega ministrstva niso omenjali, domnevno zato, ker se z njim glede davčnih olajšav niso dogovarjali.
Bertoncelj: če nam javne finance dopuščajo …
Ne oddajajte novih vlog
MDDSZ pojasnjuje, da obstoječe odločbe o socialnih transferjih veljajo. Vse navedeno v članku se upošteva šele ob vložitvi nove vloge.
Finančni minister Andrej Bertondelj in ministrica za delo Ksenija Klampfer trdita, da bo klic sindikatov uslišan. Ministrstvo za delo se je na zadevo že delno odzvalo, kar smo popisali na začetku članka, finančno ministrstvo pa korekcijo za zdaj le obljublja, a z zelo močnim in povednim pogojnikom.
Devet ukrepov bodo na finančnem ministrstvu predstavili v mesecu dni, tudi sindikatom in delodajalcem v ekonomsko-socialnemu svetu. »Gre za zelo kompleksno zadevo, ki temelji na številnih izračunih, ko bomo imeli celovit predlog, ga bomo javno predstavili. Seveda bomo v največji možni meri, in če nam javne finance dopuščajo, upoštevali tudi ta predlog sindikata,« je Bertoncelj uporabil pogojnik, ki glede uslišanja sindikatov ne pušča pretiranega upa.
