Aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do začetka gradnje hitre ceste proti Koroški v letošnjem letu, kot to predvideva julija 2017 podpisan protokol, so po decembrskem razočaranju zaradi odstopanj od časovnice v protokolu v zadnjih dneh tako v polnem teku. Ministrstvo za infrastrukturo je po sestanku prejšnji teden v Ljubljani za danes sklicalo operativni sestanek v Slovenj Gradcu, na katerem so sodelovali predstavniki Darsa, projektantskega podjetja Lineal ter Koroške in Savinjsko-Šaleške regije.
"Določili smo tri lokacije, na katerih bi v zaključku letošnjega leta najmanj na eni od teh prišli do podpisa pogodbe za gradnjo, do tako imenovanih pripravljalnih del. Vse postopke bomo morali praktično peljati vzporedno, tudi določene postopke skrajšati, da bodo krajši, kot jih zakon predvideva," je po sestanku v izjavi za medije dejal član uprave Darsa Vili Žavrlan. Glede na to bi potem nekje sredi leta morali objaviti javno naročilo za izbor gradbenih izvajalcev, in če bo vse potekalo idealno, potem lahko po Žavrlanovih besedah "pridemo konec leta, recimo decembra, do podpisa vsaj ene od teh pogodb".
Med tremi možnimi lokacijami je ena na območju slovenjgraške občine. To je priključek Podgorje, kjer sta predvidena dva viadukta. Ostali dve lokaciji sta na območju Šaleške doline. Ena je priključek Gaberke, kjer so predvidena predvsem večja zemeljska dela in izgradnja dostopne ceste do velenjskega rudnika, kamor bi odvažali viške materialov, tako da je to zelo pomembna lokacija, je ocenil Žavrlan. Druga lokacija je viadukt Škalsko jezero. "Te lokacije imajo dobre transportne možnosti," je glede predlaganih lokacij povedal vodja projekta za izdelavo projektne dokumentacije za odsek Velenje-Slovenj Gradec Dušan Ogrizek iz podjetja Lineal.
Dobrih 16 milijonov evrov
Ob tem je poudaril, da je to eden najtežjih doslej zgrajenih projektov v Sloveniji. Zaradi obsega dela pri projektiranju sodelujejo tudi strokovnjaki iz tujine, in sicer s Hrvaške in BiH, projektiranje pa je razdeljeno med skupno 22 podjetij. Celotna pogodba za projektiranje odseka Velenje-Slovenj Gradec je vredna dobrih 16 milijonov evrov, pri projektiranju pa sodeluje od 200 do 300 strokovnjakov.
Državna sekretarka z ministrstva za infrastrukturo Nina Mauhler je današnji sestanek ocenila kot uspešen. Meni, da lahko vpletenim s skupnimi napori uspe, da se pričetek gradnje tretje razvojne osi na odseku Velenje-Slovenj Gradec začne že letos. Medtem pristojni tudi že iščejo rešitve za čim hitrejše umeščanje v prostor hitre ceste severno od Slovenj Gradca, to je naprej do Dravograda in nato do Holmca. Po napovedih Mauhlerjeve je danes na to temo predviden sestanek med ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in ministrom za okolje Juretom Lebnom.
Pritiski so zalegli
"Glede na današnje informacije je protest zamrznjen," pa je po sestanku povedal koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik, ki ugotavlja, da so pritiski s Koroške zalegli. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik odbora za spremljanje izgradnje tretje razvojne osi, prevaljski župan Matic Tasič. Povedal je, da je naslednji operativni sestanek predviden 6. marca na Ravnah na Koroškem.
Tudi velenjski podžupan Peter Dermol je po sestanku ocenil, da je bil storjen korak v pravo smer in dodal, da vse čaka veliko dela, tudi občine. O tem velenjska občina vseskozi opozarja, da Velenju tretja razvojna os na odseku Velenje-Slovenj Grade ničesar ne pomeni, če ne bo nadaljevanja proti avtocestnemu križu. V Slovenj Gradcu pa medtem vztrajajo, da se hkrati z gradnjo tretje razvojne osi začenja tudi gradnja južne mestne obvoznice, ki se bo priključila na traso tretje razvojne osi.
