Mateja Svet, pred Tino Maze in Ilko Štuhec najuspešnejša slovenska alpska smučarka v ženski karavani, se je v pogovoru za Dnevnik dotaknila tudi skrivnosti, ki so se spletle okoli njene nenadne odločitve, da leta 1990, pri le 21 letih, konča tekmovalno pot. Zanjo je to obdobje preteklost in končana zgodba.
Čeprav nikoli ni podala uradnega pojasnila, zakaj je končala kariero, danes pravi, da nima smisla obujati preteklosti. "Nekateri si želijo, naj pojasnim, a tega ne morem. To je preteklost, končana zgodba, ki je minila in nima vpliva na sedanjost," je dejala Mateja Svet, ki je v svetovnem pokalu osvojila sedem zmag, šest veleslalomskih in eno slalomsko, ter zbrala skupno 22 uvrstitev na oder za zmagovalke.
Bila je prva Slovenka, ki je pred Tino Maze osvojila več kolajn na svetovnih prvenstvih. Skupno jih je osvojila pet, tudi zlato iz Vaila leta 1989, ko je postala svetovna prvakinja v slalomu.
Že pri petnajstih letih je postala mladinska svetovna prvakinja v veleslalomu. Na olimpijskih igrah v kanadskem Calgaryju se ji je leta 1988 za las izmuznila medalja v veleslalomu, ji je pa uspelo osvojiti srebrno slalomsko medaljo ter veleslalomski mali kristalni globus.
"Želela sem biti najboljša, zato težko rečem, da sem dosegla svoj vrhunec, ko sem osvojila olimpijsko medaljo, ali da sem trenirala le zanjo, konec koncev ni niti zlata, je samo srebrna. Pogoji, ki so mi bili tedaj dani, mi niso bili naklonjeni, da bi lahko dosegla še kaj več. Morala bi še veliko več delati, se še marsikaj naučiti. Da pa bi ostala na točki, kjer sem bila, bi bil samomor," je dejala danes 50-letnica.
"Smučanje je bilo takrat zelo odmevno, ljudje so nas oboževali. Pri nas doma je telefon nenehno zvonil, ljudje so me na cesti cukali za rokav in se me hoteli dotikati. Takrat bi res potrebovali nekoga, ki bi ves ta cirkus pomiril in tekmovalce zaščitil. Žal je bilo smučanje takrat amaterski šport in smo bili bolj ali manj prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Mene je vsa ta pozornost motila, nisem se znala soočiti s popularnostjo, z mediji in pritiski javnosti. Zame je bilo to zelo moteče v že tako napornem procesu treningov in tekem, saj me je oviralo in motilo mojo koncentracijo, nisem se mogla stoodstotno posvetiti treningom. Žal od te pozornosti nismo imeli nič," se je ozrla na čas, ko se kot dvajsetletnica ni znala spopasti z medijsko pozornostjo.
"Bila sem izgubljena, zelo dolgo. Bilo je turbulentno obdobje, jaz pa sem skušala le preživeti, kakor sem vedela in znala. Med kariero sem živela v mehurčku, v zaprtem svetu športa s svojimi navadami in obredi. Ko sem izstopila, se nisem znašla. Nisem natančno vedela, kaj me čaka, saj zunanjega sveta nisem poznala. Ko sem izstopila, sem se morala marsikaj naučiti, saj pri 21 letih nisem poznala drugega kot svet smučanja. Temelje sem morala graditi na začetku, morala sem se privaditi na novo življenje in vzpostaviti nove odnose z novimi ljudmi. To je bilo dolgo, težko obdobje. Vmes sem doživela hude preizkušnje in izgube, tudi smrti bližnjih. Bile so težke preizkušnje, ki so me naredile močnejšo in me veliko naučile, vendar sem morala plačati visoko ceno," dodaja.
Danes dela kot delovna terapevtka, specializirana za področje psihodrame. V službi je na psihiatrični kliniki v Ljubljani in vodi terapevtske skupine.
