Suša v nižinah brez snežne odeje in padavin po navedbah Agencije za okolje (Arso) traja že več kot mesec dni, prekinile jo bodo za četrtek napovedane padavine. Začele se bodo na zahodu, po nižinah bo sprva deževalo, meja sneženja bo med 800 in 1000 metri nad morjem. V noči na petek se bodo padavine krepile in v petek bo dež v notranjosti države prehajal v sneg, je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič. Po njegovih navedbah bo zasnežilo dobršen del Slovenije, z izjemo nižin Primorske, bolj malo snega je pričakovati tudi v Prekmurju. Sicer naj bi po večini države zapadlo od 5 do 15 centimetrov snega, v višjih predelih Notranjske in Gorenjske pa tudi 25 centimetrov ali več.
Po sneženju nizke temperature
Skupna količina zapadlega dežja in snega bo od 10 milimetrov na vzhodu države do več kot 30 milimetrov na zahodu. Kot kaže, pa se bo sneg v prihodnjih dneh tudi obdržal, je dejal Gregorčič. Po njegovih napovedih bo sneg prispeval k temu, da se bo ponoči bolj ohlajalo, čez dan pa ne toliko segrevalo. V prihodnjem tednu, ko je sicer možno še rahlo sneženje, a brez velikih pošiljk, je tako pričakovati zimske temperature. Čez dan bo blizu ničle, ponoči pa ob oblačnem vremenu okoli minus 5 stopinj Celzija, ob jasnih nočeh pa lahko ponekod tudi pod minus 10 stopinj.
Če se zimska suša prevesi v pomladansko
V Ljubljani je sicer v zadnjem mesecu padel le en milimeter dežja, tudi drugod po državi ga je bilo v tem času manj kot 10 milimetrov. Gregorčič je pojasnil, da to za zimske mesece ni nič nenavadnega, da smo imeli tudi v preteklih letih denimo decembre povsem brez padavin. Po njegovih navedbah to ni toliko problematično, kot če bi se zgodilo v kakem drugem letnem času.
Tudi agrometeorologinja Andreja Sušnik je potrdila, da to ne predstavlja večje ovire, saj so trajne rastline večinoma v zimskem mirovanju. Izpostavila pa je ozimine, denimo ozimno pšenico in ječmen, ki pa letos niso prekrite s snežno odejo in še površinski sloj tal je suh. Zaradi zimskih otoplitev lahko pride v površinskem sloju do trganja koreninic ali pa oslabitve ozimin. Nihanje temperature v površinskem sloju tal, ker ni snežne odeje, ki deluje kot izolator, lahko nežne rastline zmoti v času mirovanja, je pojasnila Sušnikova.
Sicer ta zimska suša površinskega sloja tal nima dolgoročnejšega vpliva na trajne rastline. Če pa bi po relativno mili zimi nastopila še relativno mila ali zgodnja pomlad, bi vegetacija za razvoj zelo zgodaj potrebovala vlago. Če pa te vlage ni, se lahko zimska suša kar hitro prevesi v spomladansko, je opozorila Sušnikova. Takrat namreč po njenih navedbah rastline potrebujejo obilico vode, ki je trenutno ne porabljajo v taki meri kot spomladi ali ob koncu zime. Kot je navedla, pa bi bilo trenutno najbolje, da bi zapadlo vsaj nekaj centimetrov snega, da bi zaščitil rastline pred nihanjem temperatur. To pa je v prihodnjih dneh tudi pričakovati.
