Volitve

LMŠ naj bi zahtevala prva tri mesta, v stranki to zanikajo

Mihael Korsika
16. 1. 2019, 19.50
Deli članek:

Lista Marjana Šarca je zanikala, da bi v pogovorih o oblikovanju skupne kandidatne liste s SAB in SMC zahtevala prva tri mesta na listi. Ob tem priznavajo, da je bilo to omenjeno kot ena izmed možnosti, a je po njihovem vse še vedno stvar dogovorov med omenjenimi strankami.

Wikipedia
Bruselj ne bo dopuščal vnovičnega uvoza mejnih sporov med novimi članicami.

Potem ko je v vodo padel skupen nastop SLS in NSi na evropskih volitvah ter Levice in stranke Zelenih/Evropska svobodna zveza, bi lahko edino odmevnejšo skupno kandidatno listo sestavile sredinske stranke LMŠ, SMC in SAB. Vse tri stranke, ki so pred nekaj dnevi začele pogovore, so članice Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, v katerem je tudi Desus, ki pa se bo na volitve očitno podal samostojno.

Prvi trije kandidati

Ker je stranka premierja Marjana Šarca na zadnjih parlamentarnih volitvah izmed trojice dobila največ glasov, je pričakovati, da bo njihov kandidat postal nosilec liste.

Presenetljivejša je informacija STA, da naj bi stranka zahtevala celo prva tri mesta na osemčlanski kandidatni listi. Iz virov blizu omenjenim strankam smo dobili tudi mi potrditev, da naj bi bila takšna pozicija LMŠ.

»Vse zadeve so v še fazi pogovorov. To to je bila le ena izmed opcij, daleč od tega, da bi bila to zahteva ali pogoj. Vse je še stvar dogovorov,« je pojasnil tiskovni predstavnik LMŠ Boštjan Mišič. V tem trenutku tako ni jasno, ali bo LMŠ dejansko vztrajala pri tej zahtevi. LMŠ, SMC in SAB bodo sicer odločitev o skupnem nastopu na volitvah sprejele najkasneje do 15. februarja.

Glede na projekcije, ki jih na spletni strani vsakodnevno objavlja priznani bruseljski časopis Politico, je morda jasno, zakaj bi si v LMŠ želeli kar prve tri kandidate na listi. Po njihovih napovedih bi v primeru približno enake volilne udeležbe, kot je bila na zadnjih evropskih volitvah leta 2014, tri sedeže osvojila največja opozicijska stranka SDS, medtem ko bi SD in LMŠ dobila po dva poslanca ter Levica enega. Torej bi iz evropske koalicije LMŠ, SMC in SAB le prva dobila poslance. LMŠ bo po njihovih napovedih prejel 15,7 odstotka glasov, preostali dve stranki pa naj bi po številu glasov prehitel celo SNS, ki mu napovedujejo 4,62 odstotka, SMC bi prejela 3,7 odstotka, SAB pa le 3,4 odstotka.

STA
LMŠ

Košarica Levice

Stranke za zdaj še uspešno skrivajo svoje adute za prihajajoče volitve, neuradno pa naj bi se za mandat potegovalo vseh osem aktualnih evropskih poslancev. Evropski poslanec Igor Šoltes, ki je član politične skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, je sicer želel, da bi na majskih volitvah združil moči z Levico, vendar v tej nad idejo niso bili navdušeni. Šoltes je na zadnjih evropskih volitvah nastopil kot kandidat in predsednik stranke Verjamem.

Bobo
Do ravnanja EU je izjemno kritičen Igor Šoltes.

Nekdanji predsednik računskega sodišča očitno ni prav dolgo verjel v projekt stranke, saj je manj kot dva meseca po evropskih volitvah in dva dni po državnozborskih odstopil, saj se stranka ni prebila v parlament. Ne le, da niso presegli parlamentarnega pragu, na parlamentarnih volitvah so prejeli le 6800 glasov oziroma 0,78 odstotka.

V Levici so se tako odločili, da bodo na prihajajočih volitvah nastopili samostojno, verjetno pa bodo ena izmed redkih strank, ki bo kampanjo gradila na kritičnem pogledu do Evropske unije. Levica sicer še ni začela postopkov evidentiranja kandidatov, za nosilko liste pa naj bi imela največ možnosti poslanka v državnem zboru Violeta Tomić.

Znani kandidati

Stranke se sicer na evropske volitve pripravljajo z različno hitrostjo, medtem ko so v SD že zaključili postopke evidentiranja, so se v LMŠ komaj začeli. Edino ime, ki se omenja v povezavi s kandidati SD, je dozdajšnja evropska poslanka Tanja Fajon, po napovedih najverjetnejša nosilka liste.

Informacije o možnih kandidatih skrivajo tudi preostale stranke. Iz vrst SDS je neuradno slišati, da bodo vsi dozdajšnji poslanci, Patricija Šulin, Milan Zver in Romana Tomc, spet kandidirali.

Njihovi opozicijski kolegi iz vrst NSi so razkrili le dve, verjetno največji imeni, in sicer bo znova kandidiral dosedanji evropski poslanec Lojze Peterle in nekdanja predsednica strank in tudi že evropska poslanka Ljudmila Novak.

Potem ko je NSi dal rdečo luč za skupno listo z SLS, bo ta listo oblikovala z Novo ljudsko stranko Franca Kanglerja, ki je tudi med evidentiranimi kandidati. Vnovično kandidaturo je napovedal tudi nekdanji predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič. Prav tako naj bi se za ponovno izvolitev potegoval Ivo Vajgl iz Desusa.