Že meter in pol snežne odeje v prvih dneh je zahteval smrtne žrtve, več pogrešanih, zaprtje letališč in drugega prometa. V snegu so ostale živali, v smučarskih središčih pa je bilo ujetih več tisoč turistov. Kaos se je še povečal, ko se je snežna odeja povišala na tri in več metrov. Snežni plazovi so zasipali avtomobile z ljudmi, sneg je podiral strehe, več tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Krizni štabi in reševalci so se iz minute v minuto soočali z novimi izzivi, svet pa je dogajanje spremljal z osuplostjo. Se lahko kaj takega še to zimo ponovi tudi pri nas? In še pomembneje, smo na to sploh pripravljeni?
Sneg je pri naših severnih sosedih ponovno spomnil, da ima zadnjo besedo vedno narava. Kako bi mi reagirali v takšnih razmerah? Slovenija je le streljaj stran in prav nič nemogoče ni, da tudi nas pošteno zamete. Zima je še dolga.
Kako umreš v metru snega?
Med tistimi, ki so dvema tednoma umrli v Avstriji, je bil 35-letni Slovenec, ki ga je v avstrijskem smučarskem središču Zauchensee pokopal dober meter snega. Med smučanjem po celcu (po neurejenih progah) je padel v sneg in se iz njega ni več izkopal živ, čeprav so ga prijatelji našli že po približno petih minutah.
Za razlago, kako je mogoče, da človek umre v le metru snega, smo prosili nekdanjega profesionalnega tekmovalca v smučarskem krosu Simona Jecla. Povedal je, da se sam nikoli ne bi spravil na »powder« (tako v žargonu celemu, sveže zapadlemu snegu), kadar je nevarnost snežnih plazov ocenjena s štiri in pet na petstopenjski evropski lestvici. »Za smučanje po celcu potrebujemo širše smuči in dosti znanja. Za izkušenega smučarja je smučanje po celem snegu nekaj najboljšega. Se je pa treba zavedati tudi vseh nevarnosti, ki pri tem pretijo na nas. Med največjimi so nedvomno snežni plazovi, zato se je pred smuko treba obvezno pozanimati, kakšna je nevarnost. Na dan, ko se je usodno ponesrečil slovenski smučar, je bila v tistem kraju ocenjena s štiri, kar pomeni veliko grožnjo, saj je snežna odeja na večini strmih pobočij slabo povezana in lahko plaz zaradi teže snega sprožimo že s tem, da s smučko prerežemo povezanost snega. Smučarji so imeli torej tisti dan srečo, da se to ni zgodilo, žal pa je 35-letnik tako nesrečno padel, da se je dejansko utopil v snegu. V meter snega je namreč padel z glavo naprej, in ker se mu smuči niso odpele, roke pa je imel ujete v pasovih od palic, se ni mogel rešiti.«
Sogovornik je še pojasnil, zakaj je umrl, zakopan v snegu, v samo petih minutah, medtem ko so mediji pretekli mesec poročali o 12-letniku, ki je v francoskih Alpah pod snežnim plazom preživel 40 minut. »Seveda je mogoče, da človek preživi ujet pod snežnim plazom, ampak le če se okoli njega ustvari zračni kanal, ki mu omogoča dihanje vsaj nekaj časa. Preminuli smučar žal ni imel te sreče.«
V gorah se obrnite, če začne snežiti
Ne samo pri smuki po neurejenih progah, pozimi moramo biti previdni tudi v gorah. Že trenutne razmere v Sloveniji so lahko nevarne, opozarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor. »V slovenskih gorah imamo trenutno sneg, ki je precej spihan in posledično skorjast in trd. Zaradi napihanega snega se lahko ponekod ob večji obremenitvi spelje kloža. Previdnost velja tudi tam, kjer ni snega, je pa podlaga zaradi nizkih temperatur pomrznjena ali se pod listjem skriva led, ki pomeni tveganje za zdrs. V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju tudi močnejši veter, ki nas lahko na izpostavljenih predelih hitro vrže iz ravnotežja. Hkrati veter intenzivno ohlaja telo, sploh če se ne gibamo. Upoštevajmo, da so dnevi krajši in da je pozimi dokaj pogost spremljevalec gora megla ali slaba vidljivost, ki zahteva izkušenega planinca in bogato znanje orientacije. Mobilne aplikacije niso rešitev,« opozarja. Če začne snežiti, se raje vrnite, dokler in če še imate možnost. Zagotovo si nihče ne želi ostati v gorah, ko naenkrat zapade meter snega. Takrat je težko najti zavetje, reševalci bi imeli otežen dostop in posledično bi bila nevarnost, da nas najdejo pod snegom, veliko večja.
Ljudje imamo kratek spomin
Ali smo Slovenci pripravljeni na razmere, kakršne trenutno vladajo v Avstriji, pa smo vprašali poveljnika Gasilske zveze Slovenije Francija Petka. Odgovoril je: »Razmere v Avstriji so res ekstremne, lahko bi jih primerjali z našim žledom leta 2014. Gasilci smo sorazmerno dobro opremljeni, na žalost pa smo proti naravi včasih tudi nemočni. Na srečo imamo veliko ustrezno opremljenih in usposobljenih gasilcev – okrog 50.000, ki lahko v takšnih primerih priskočijo na pomoč. Včasih pa nam tudi sodobna tehnika ne more pomagati oziroma je potreben čas, da se stvari rešijo.«
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan iz Uprave RS za zaščito in reševanje meni, da bi se ob tako hudih snežnih razmerah najprej morale primerno odzvati vse pristojne službe, pravočasno očistiti ceste, strehe, če bi bilo na njih preveč snega, ter preventivno sprožiti plazove, če bi predstavljali grožnjo. »Šele če pristojne službe ne bi bile kos vsem izzivom, bi nastopili mi pri Civilni zaščiti, a moram povedati, da za to nimamo posebej pripravljenega načrta. Ocena ogroženosti Slovenije namreč ni tolikšna, da bi to zahtevala. Sicer pa na vaše vprašanje ni enoznačnega odgovora. Navsezadnje vidimo, da imamo težave že, če zapade deset centimetrov snega. Odgovorne službe bi svoje delo zagotovo opravile vestno. Težko vam rečem, da pa smo na kaj takšnega stoodstotno pripravljeni. Če bi se nam zgodila Avstrija, bi pač sproti reševali izzive. Navsezadnje to ne bi bilo prvič. Takšne primere smo že imeli pred desetletji, ali, če hočete, stoletji. Tudi tunele so že delali ljudje, ker je bilo toliko snega, da ga ni bilo kam odmetavati. Resda bolj lokalno, a vendarle. Ljudje imamo kratek spomin.«
Električne kable so včasih fizično otresali
Marsičesa res ne moremo preprečiti, lahko pa ob obilnem sneženju zmanjšamo stopnjo ogroženosti, pravi Šestan. »Spomnim se, kako so pred desetletji distributerji električne energije fizično otresali kable, da ne bi bilo izpada elektrike. Zdaj sem videl, da so v Avstriji otresali drevesa v bližini električnih kablov in daljnovodov s helikopterjem, tako da so jih preletavali. S tem so preprečili, da bi padec drevesa ali večje veje prekinil komunikacijo. Je pa takšen način izvedljiv le, če je sneg suh. Žled je lahko bistveno večja grožnja, saj ne gre zlahka dol.« Šestan je prepričan, da tudi z metrsko ali še višjo snežno odejo za Slovenijo ne bi bilo konec sveta. Smo se pa lahko iz aktualnih razmer v Avstriji naučili, da tudi najboljša pripravljenost služb ne more preprečiti nevarnosti in nepripravljenosti ljudi. Zato glavno vprašanje sploh ni, ali so na morebitne metre snega pripravljene naše pristojne službe. Ste na to pripravljeni vi?
Kako ravnamo ob obilnih snežnih padavinah ali žledu? Na Civilni zaščiti ponujajo prebivalcem precej koristnih napotkov za primer izdatnih snežnih padavin, kar vam lahko prihrani stroške in morda celo reši življenje. Nekaj jih povzemamo:
- redno vzdržujte strehe stavb;
- okoli stavbe odstranite suha drevesa oziroma oklestite veje, ki bi se pod težo snega ali žleda lahko zlomile;
- pripravite pesek in sol za posipanje zaledenelih površin ter lopato ali drugo orodje za sprotno odstranjevanje snega;
- bodite pripravljeni na daljšo prekinitev oskrbe z električno energijo in na to, da sta zaradi tega lahko motena ali prekinjena tudi oskrba s tekočo vodo in ogrevanje, onemogočeno je kuhanje, razsvetljava, priprava tople vode in podobno;
- razmislite o možnostih priprave hrane in načinih ogrevanja, ki ne potrebujejo električne energije, vendar pri tem poskrbite za požarno varnost (jeklenke z utekočinjenim naftnim plinom, varna uporaba kurilnih in grelnih naprav, dimniški požar);
- poskrbite za zimsko opremo vozila;
- že med sneženjem preventivno čistite poti in površine, ki jih uporabljate;
- odvisno od debeline snežne odeje in teže snega ter trdnosti ostrešij odstranite sneg tudi s streh stavb;
- kjer je to mogoče, otresite sneg z drevja in grmičevja, drogov in drugih izpostavljenih elementov, ki se lahko zlomijo pod težo snega ali žleda;
- bodite pozorni na pokanje vej, izogibajte se hoji pod drevesi;
- zaradi lomljenja vej in dreves je zadrževanje v parkih in gozdovih lahko nevarno;
- vozil ne parkirajte pod drevesi, da jih ne poškodujejo veje ali drevesa, ki se pod težo snega ali žleda lahko zlomijo;
- ne zadržujte se v bližini električnih daljnovodov, saj obstaja nevarnost trganja električnih kablov ter porušitve drogov in stebrov;
- ne dotikajte se pretrganih kablov in drugih delov napeljav, saj so lahko pod napetostjo;
- če ob izpadu električne energije to zagotavljate z generatorji električne energije (agregati), upoštevajte varnostne napotke skladno z navodili proizvajalcev, še posebej pa velja poudariti:
• generatorja nikoli ne nameščajte v prostor (odprta vrata in okna ne zagotavljajo ustreznega zračenja),
• generatorja ne postavljajte v poglobitve (jašek, vrtača, klet),
• generator namestite v ustrezni razdalji od objekta (vsaj 7 metrov),
• izpušna cev generatorja mora biti usmerjena stran od objekta,
• spremljati je treba smer vetra in položaj generatorja prilagajati smeri vetra,
• bodite pozorni na znake zastrupitve z ogljikovim oksidom;
• ob izpadu električne energije ne odpirajte hladilnikov in zamrzovalnikov. Po vrnitvi električne energije preverite ustreznost živil.
Redek pojav, a ne nemogoč
Meteorologinja Tanja Cegnar pojasnjuje, da je tako obilno sneženje, kot so mu bili zadnje dni priča pri severnih sosedih, redko. »Da bi Slovenija dobila tako obilno pošiljko snega, bi se morala razporeditev zračnih tokov nad Evropo spremeniti, saj največ padavin k nam prinesejo jugozahodni zračni tokovi. To je obenem razlog, zakaj imamo v povprečju največ padavin v hribovitem svetu zahodne Slovenije.«
Trendi zadnjih let sicer kažejo, da je snega v Sloveniji vedno manj, kar pa ne pomeni, da še nismo doživeli ekstremnih snežnih razmer. »Imeli smo jih februarja 1952, ko je bila snežna odeja debela meter in pol. Takrat so vladale res izredne razmere, a tempo življenja, razpoložljiva oprema in infrastruktura sta bili takrat drugačni kot danes.« In še nekaj podatkov o rekordih: »Najvišja snežna odeja je bila na Kredarici 22. aprila 2001 – sedem metrov. Največja višina novozapadlega snega v enem dnevu je bila 130 cm na Kredarici 12. decembra 2017, največja višina novozapadlega snega v nižinskem svetu pa je bila izmerjena v kraju Soča, in sicer 105 centimetrov 4. marca 1970. V Ljubljani je bila največja debelina snežne odeje 156 cm v zimi 1951/52; pozimi 1988/89 pa snega v prestolnici ni bilo,« zaključi.
Statistika in podnebni trendi sicer mirijo, da je verjetnost za nepredstavljive snežne padavine v Sloveniji majhna, vendar pa nikoli ne moremo biti povsem prepričani, kakšno pot bo ubralo vreme. To se požvižga na naša predvidevanja in je polno presenečenj.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
