Lanski dvig cene storitve pomoči na domu se bolj kot v občinskih proračunih pozna v denarnicah uporabnikov, saj so občine znižale odstotek sofinanciranja.
Do nas je prispelo pismo, ki se nanaša na pomoč na domu na območju Upravne enote Ptuj. Bralec se v pismu sprašuje: »Zakaj se občinski denar občine Ptuj zelo nepošteno in nepravično razporeja za potrebe občanov, ki potrebujejo storitev pomoči na domu? Zakaj je za nego starejše osebe potrebno večmesečno čakanje vloge v pisarni? Zakaj se osebam, ki hudo zbolijo oziroma se vrnejo iz bolnišnice in nujno potrebujejo nego na domu, ta ne odobrava prednostno?« Izpostavlja še en nesmisel, in sicer, da medtem ko nekateri ne dobijo odobrenih vlog, se na drugi strani pomoč na domu izvaja tudi za osebe, ki jim to ne pripada in so v celodnevnem institucionalnem bivanju. »Ta gospa ima luksuz. Zakaj se za nego tako dolgo čaka, takšni gospe pa se še izvaja pomoč na domu, čeprav je v domu upokojencev?« je še zapisano v dopisu.
CSD odgovarja na očitke
Seveda smo navedeno preverili na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje, kjer je vodja pomoči na domu Leonida Cafuta. Na očitek, da se pomoč na domu izvaja tudi za uporabnico, ki je v Domu upokojencev Ptuj, je odgovorila: »Glede izvajanja pomoči osebi v institucionalnem varstvu smo se v navedenem primeru izjemoma odločili za začasno in krajšo vključitev zaradi specifičnih potreb osebe s težavami v duševnem zdravju in z gibalnimi ovirami. Šlo je za osamljen primer in izjemno vključitev, kjer je le-ta tudi že bila zaključena.«
Starejši želijo ostati doma čim dlje
Cena ure pomoči na domu, ki jo izvaja CSD Spodnje Podravje, je od marca lani 17,85 evra. Zakon o socialnem varstvu določa, da občine storitev pomoči družini na domu financirajo najmanj v višini polovice cene storitve. Za 15 spodnjepodravskih občin je bil ta znesek za lansko leto (januar–november) 278.812 evrov. »Opažamo, da se z leti potrebe po tovrstni obliki pomoči povečujejo, kar je v veliki meri povezano s polnimi kapacitetami domov za upokojence ter željami uporabnikov, da želijo čim dlje ostati v svojih domovih ter s pomočjo socialne oskrbe ohranjati samostojnost,« ugotavlja Cafutova.
Po kakšnem ključu se odloča o upravičencih
Pomoč na domu pomeni različne oblike organizirane praktične pomoči in podpore upravičencem, ki (vsaj za določen čas) nadomeščajo institucionalno varstvo.
Storitev je namenjena tistim, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, a se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo.
Trenutno je v storitev, ki jo izvaja CSD Ptuj, vključenih 114 oseb. Povpraševanje po tej obliki pomoči pa niha iz meseca v mesec. Kot pojasnjujejo na CSD Spodnje Podravje, povprečna čakalna doba variira in je odvisna od vrste storitve oziroma tudi obsega socialnovarstvene storitve, ki je lahko največ štiri ure na dan. »In sicer se znotraj čakalnega seznama poleg vrstnega reda prošenj upoštevajo tudi kriteriji za prednostno vključitev oziroma se prednostno obravnavajo osebe, ki potrebujejo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in negi. V teh primerih se vključimo v najkrajšem možnem času oziroma v povprečju v desetih dneh,« pojasnjuje Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje.
Število uporabnikov niha
Za ostale storitve socialne oskrbe, kot sta gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, je povprečna čakalna doba od tri do štiri tedne. »Je pa pomembno poudariti tudi, da število uporabnikov pogosto niha, saj gre za pogoste hospitalizacije, namestitve v domsko oskrbo, odhode v zdravilišča ter tudi smrti, kar pogojuje sam vstop novih uporabnikov v socialno oskrbo in zaradi česar je pogosto težko napovedati čakalno dobo. Število uporabnikov se namreč lahko dnevno spreminja,« dodaja Cafutova.
Mnogi ne vedo za tovrstno pomoč
Socialno oskrbo za 15 spodnjepodravskih občin izvaja 18 socialnih oskrbovalk. Kot kaže, pa bodo potrebe po takšni obliki pomoči v prihodnjih letih naraščale, zato bo treba razmišljati o dodatnem kadru. Cafutova izpostavlja še en problem, in sicer da je preveč posameznikov, ki sploh niso seznanjeni z možnostjo te oblike pomoči. »Tudi to je včasih razlog, da se sprašujejo, kako da je nekdo pomoč na domu dobil, drugi pa ne. Osnova za odobritev je podana vloga,« sklene.
In koliko nas storitev udari po žepu?
Upravičenci so:
- osebe, stare več kot 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje;
- osebe s statusom invalida; druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij;
- kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, a so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
- hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem oziroma težko ali najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva.
Center za socialno delo Spodnje Podravje (enota Ptuj) pomoč na domu izvaja za 15 občin, a za enako storitev občani posameznih občin plačujejo različne zneske.
Občina Juršinci sofinancira najvišji delež ekonomske cene: 79,8 odstotka. To pomeni, da je tam cena storitve za uporabnika najnižja. Občine Hajdina, Trnovska vas in Markovci iz proračuna krijejo 77,4 odstotka vrednosti ekonomske cene, Mestna občina Ptuj zagotavlja 70,4, Majšperk 68,7 in Videm 66,9 odstotka vrednosti.
Občina Gorišnica za svoje občane krije 62,4 % vrednosti ekonomske cene, Cirkulane še nekoliko manj, in sicer 56,6 %. Občine Zavrč, Kidričevo, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale krijejo natanko polovico urne postavke. Destrnik iz občinskega proračuna prispeva 50,4 % ekonomske cene, ki znaša od marca lani 17,85 evra.
Storitev, ki jo plača uporabnik, je odvisna od ekonomske cene in občine, na območju katere ima stalno prebivališče. V Juršincih uporabniki plačajo 3,60 evra na uro, najvišji znesek pa plačajo občani občin Podlehnik, Sveti Andraž, Zavrč, Žetale in Kidričevo, in sicer 8,90 evra za eno uro, skorajda enako tudi Destrničani.
Občine znižale delež sofinanciranja
Številne občine letošnjega povišanja urne postavke pomoči na domu v proračunu ne bodo občutile, saj so znižale deleže sofinanciranja. Kar pet, torej tretjina, se jih je odločilo za najnižji možni zakonsko določeni delež sofinanciranja. Le dve, Ptuj in Juršinci, pa sta zaradi dviga urne postavke povišali tudi delež sofinanciranja, kar pomeni, da cena za uporabnika ni spremenjena.
Uporabniki, ki stroškov storitve niso sposobni plačati niti po subvencionirani ceni, lahko CSD zaprosijo za oprostitev plačila.
