Kot je Križnar zapisal na svojem facebook profilu, so jima ob tem pobrali kamere in potne liste. »Travmatiziran sem. Manj kot ti mulci, ki so naju pred dvema tednoma vsi živčni in nevrotični ustavili in pobrali kamere ter potne liste. Tudi jaz potrebujem psihiatra! V tej najbolj razrušeni deželi, kjer so skoraj vsi ljudje lačni, pa je menda le eden. Nikoli ne bom prišel na vrsto! Tudi zato sem zadnje dni začel načrtovati beg domov čez sever,« je na svojem facebooku profilu petega januarja zapisal Križnar, ki mu je z ženo uspelo nekako pobegniti. »Nimava časa povedati do konca, kako sva se rešila,« je še zapisal aktivist. Zakonca sta morala za izpustitev sicer plačati 200 ameriških dolarjev. Križnar sicer ni zapisal, kaj se je zgodilo z njunimi potnimi listi, glede na nadaljevanje zapisa pa je mogoče sklepati, da jih nista dobila nazaj.
Begunska pot
Omeni namreč humanitarnega koordinatorja več uporniških skupin v Darfurju, ki bi zakoncem lahko nekako pomagal, da ju spravijo čez mejo med Sudanoma. »Brez potnih listov. In potem naprej čez Saharo in čez vse druge meje do Sredozemskega morja. In še naprej čez morje v Italijo in Slovenijo ... Z begunci bi potovala. S privilegiranimi migranti bi bila najbolj varna,« ocenjuje Križnar.
Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da o aretaciji niso obveščeni, prav tako ne o tem, da sta zakonca brez potnih listov. »Bojana in Tomo Križnar sta se oglasila iz Južnega Sudana tik pred koncem leta in potem še nekajkrat. Opisujeta svoje bivanje tam, pot v Nubske gore in problematične kontakte z oblastmi v tej državi, ki jima ne dovolijo novinarske dejavnosti, za kar nista imela dovoljenja,« pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem so poudarili, da je na spletnih straneh ministrstva objavljeno obvestilo, da je Južni Sudan območje, kamor odsvetujejo vsako potovanje, medtem ko tistim, ki bi se tam nahajali, priporočajo, da čim prej varno zapustijo državo.
Križnar je v preteklosti že nekajkrat spoznaval neugodne afriške zapore. Prvič se je za zapahi znašel leta 2003 v Etiopiji, ko ga je policija aretirala na območju omejenega gibanja, kjer naj bil tam brez potrebnega dovoljenja.
Leta 2006 je bil poldrugi mesec zaprt v Sudanu, saj so ga pristojni organi zalotili ob nezakonitem vstopu v državo, zaradi česar je bil obsojen na dve leti zapora. V Sudan se je sicer napotil brez vizuma, ker mu ga veleposlaništvo na Dunaju ni izdalo v nekaj dneh.
Ker pa naj bi bil Križnar posebni odposlanec takratnega slovenskega predsednika Janeza Drnovška za krizno žarišče sudanske pokrajine Darfur, se je v njegovo reševanje spustil tudi Drnovšek. Po diplomatskem posredovanju Slovenije je sudanski predsednik podpisal sklep o njegovi pomilostitvi.
Pred tremi leti je bil aretiran v Južnem Sudanu, ker naj ne bi imel uradnih dovoljenj za snemanje in gibanje na vojnem območju med Južnim Sudanom in Sudanom. Znova je sledila diplomatska akcija. Po posredovanju zunanjega ministrstva, slovenskega veleposlaništva v Egiptu in nemškega veleposlaništva v Južnem Sudanu je bil po devetih dneh izpuščen na prostost.
Košarica prve dame ZDA
V prizadevanjih za zaščito domorodnih ljudi v Nubskih gorah se je Križnar z ženo Bojano poleti obrnil tudi na prvo damo Združenih držav Amerike Melanio Trump in jo pisno zaprosil, naj podpre njegovo kampanjo za dobavo zdravil proti gobavosti v Nubskih gorah in Modrem Nilu.
Z ženo sta pred tem na zaprtih vojnih območjih v Nubskih gorah med snemanjem žrtev vojne za nadzor naravnih virov naletela na številne bolnike. Ocenjujeta, da je gobavih nekje od osem do 10 odstotkov ljudi, nihče pa jim noče pomagati, čeprav gobavost velja za ozdravljivo bolezen, saj jo je mogoče zatreti z antibiotiki. Zakonca uradnega odgovora na pismo nista dobila, sta pa prek posrednika kasneje na njuno žalost izvedela, da Trumpova s tem ne želi imeti opravka.
