Ta konec tedna je Bosno in Hercegovino pretresla novinarska zgodba, v kateri so razkrili, kako z lahkoto je v tej državi za dokaj nizko ceno dobiti diplomo, ne da bi opravili en sam izpit ali se udeležili vsaj ene ure predavanj. Novinarka bosanskega spletnega medija Žurnal je v zgolj sedemnajstih dneh s prav dobrim uspehom zaključila srednjo medicinsko šolo. 20. decembra 2018 je človeku, ki je obljubil, da ji bo diplomo uredil, predala potrebne dokumente, tretjega januarja je prejela diplomo z vsemi potrebnimi žigi in podpisi. Uradno je zaključila srednjo zdravstveno šolo v Sanskem Mostu.
Fantomska izobrazba
Na diplomi, ki jo je prejela, piše, da je učenka Azra Omerović uspešno zaključila prekvalifikacijo, ki jo je začela novembra leta 2016 in končala novembra 2018, torej kar mesec dni prej, preden je sploh oddala dokumente. Dobila je tudi spričevalo, v katerem je zapisano, da je opravila predmete anatomijo in fiziologijo, higieno z zdravstveno zaščito, mikrobiologijo, medicinsko psihologijo, nalezljive bolezni, patologijo, kirurgijo, farmakologijo, opravila pa naj bi tudi prakso.
Spričevalo
Spričevalo, ki ga je v last prejela novinarka, naj bi glede na navedbe zasebne šole, ki ga je izdala, veljalo tako v BiH kot celotni EU. Da je za izobrazbo v BiH potreben le dovolj velik up denarja, naj bi bila že dolgo javna skrivnost. Tako naj bi novinarka kontakt osebe, prek katere je prišla do diplome, našla kar v uradnih policijskih zaznamkih, do katerih se je dokopala. Zasebne šole, ki naj bi omogočale kupovanje izobrazbe, so razsejane po vsej državi, njihovo središče pa naj bi bilo v Širokem Brijegu. Bosanski mediji še poročajo, da so številni lastniki zasebnih šol povezani s politiko.
Nemci že pozorni
Glede na pisanje medijev v BiH naj bi njihovi državljani kupovali diplome predvsem zato, da bi lažje prišli do dela v tujini. Da z dokumenti, ki potrjujejo izobrazbo posameznikov, ni vedno vse v najlepšem redu, so že opazili v Nemčiji. Tako so avgusta zavrnili priznanje prekvalifikacije dveh posameznikov, ki sta svoji diplomi pridobila celo na državni šoli v Zenici. Ena izmed nemških agencij za posredovanje dela je šoli še sporočila, naj se držijo standardov, saj je nemogoče, da se prekvalifikacija opravi prej kot v letu dni.
Kako zaskrbljeni moramo biti v Sloveniji?
Zadnji podatki kažejo, da že skoraj desetina vse delovne sile pri nas prihaja iz tujine. Največ delavcev in delavk, kar 40.000, jih je prav iz BiH, s katero ima Slovenija sklenjen poseben dogovor o zaposlovanju. Tako je zgolj v prvih desetih mesecih lanskega leta dovoljenje za delo pri nas dobilo 14.660 državljanov BiH. Po podatkih Sursa jih največ dela v gradbeništvu, na področju predelovalnih dejavnosti ter skladiščenja in transporta. V dejavnosti zdravstva v Sloveniji dela 365 državljanov BiH. Iz ministrstva za šolstvo so že sporočili, da so v preteklsoti že zaznali pojav ponarejenih diplom pri delavcih iz BiH in da je težava toliko večja, ker so te diplome vpisane v vse potrebne registre in torej veljvne. Minister za šolstvo Jernej Pikalo je opozooril, da v kolikor slovenski organi zaznajo, da je potrdilo o izobrazbi ponarejeno, tako zadevo prijavijo organom pregona. Minister Pikalo je kot skrajni ukrep navedel celo možnost, da bi Slovenija prenehala priznavati potrdila o izobrazbi pridobljena v BiH.
