Tako je že nekaj dni in kot kažejo napovedi, večjih sprememb v prihodnje ne bo.
Blokada
Ljubiteljski vremenoslovci, ki skrbijo za spletni portal Neurje.si, kot glavni razlog, da pri nas ostajamo brez omembe vrednih padavin, navajajo postavitev baričnih tvorb, torej ciklonov in anticiklonov, ki nas širšim območjem vzhodnih Alp »omogoča in vzdržuje severni zračni tok tako pri tleh kot v nekoliko višjih plasteh atmosfere«. Tu je še anticiklon nad zahodom Evrope, ki blokira kroženje zraka, »torej zahodne višinske vetrove, ki nad območje srednje Evrope pihajo iznad Atlantika ter pozimi prinašajo razmeroma topel in vlažen zrak«.
Neurje.si: "Ob prehajanju oslabljene vremenske fronte in dotekanju hladnejšega zraka v višinah se je nad Slovenijo vzpostavilo nekaj padavinskih pasov. Najbolj izrazit poteka od Gornjesavske doline prek severnega dela Ljubljanske kotline proti Zasavju, Posavju in Dolenjski. Tam se pojavljajo krajevne padavine, deloma dež, deloma sneg, ob močnejših padavinah povečini sneži. Lokalno lahko zapade do nekaj centimetrov snega, količine padavin ne bodo velike."
Vendar pa blokada sam po sebi ni slab znak – običajno pomeni nizke temperature s sneženjem, a le če je postavljena na pravem mestu, »bolj severozahodno od trenutne pozicije. Trenutna postavitev anticiklona nad Francijo in Veliko Britanijo je namreč Sloveniji preblizu in doline s hladnim zrakom potiska vzhodneje od nas – te potujejo iz iznad Skandinavije proti jugovzhodni in deloma vzhodni Evropi. Takšni postavitvi baričnih tvorb, ko nad zahodno Evropo prevladuje območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno pa območje nizkega zračnega tlaka, pravimo severni zastoj, saj takrat nad nami prevladujejo splošni severni vetrovi, na severni strani Alp pa lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas Naši kraji in Alpe se tako nahajajo na zahodnem robu dolin oziroma prodorov hladnega zraka, s prevladujočim severnim zračnim tokom. Ta v nižjih plasteh ozračja od severa prek srednje Evrope na območje Alp prinaša dovolj vlage, visoke Alpe pa poskrbijo za dvig zračnih mas na severni strani in spust na južni strani glavnih grebenov s slemenitvijo v smeri vzhod-zahod (v Avstriji so to Visoke in Nizke Ture). Zaradi prisilnega dviga vlažnih zračnih mas na severni (privetrni) stran Alp, se tam pojavljajo bolj ali manj stalne orografske padavine, ob dovolj hladnem zraku v obliki snega«.
Severni fen
»Zrak, ki zaradi padavin pred in nad glavnimi grebeni avstrijskih Alp izgubi precej vlage, se nato južno od pregrade spušča in ob tem ogreva po suhi adiabati. To območjem južno od glavnega grebena Alp (avstrijska Koroška, južni del avstrijske Štajerske, severna Italija ter Slovenija) prinaša suho, večinoma sončno, vetrovno in (kljub mrzlemu zraku v višinah) razmeroma toplo vreme.« Veter, ki piha v takih primerih, je severni fen – »fen ravno zaradi učinka segrevanja in sušenja zraka«. »Severni fen je najpogostejši in najbolj izrazit pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, v Bohinju in zgornjem Posočju ter pod Pohorjem. Temperature so na teh območjih zaradi fenskega učinka zlasti ponoči lahko precej višje kot drugje po državi. V naših gorah je mrzlo in vetrovno, a suho vreme z odlično vidljivostjo. Po nižinah takšnih vzhodnih prodorov hladnega zraka pogosto ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu, pomanjkanju snežne odeje in dodatnem učinku severnega fena lahko precej ogreje (tudi do 10 °C).«
V takšni situaciji je največ možnosti za oblačnost, padavin in posameznih ploh na severovzhodu Slovenije, saj se avstrijske Alpe znižujejo proti vzhodu in tam čezse spustijo nekaj več vlage. »Posamezne plohe (tudi snežne) se pojavijo zaradi povečane labilnosti ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. Takšnim krajevnim padavinam smo bili priča 3. januarja zvečer, ko je ponekod na vzhodu Slovenije za kratek čas tudi močno snežilo.«
Kako kaže?
Na Kredarici je trenutno le 25 centimetrov snega, dolgoletno povprečje za januar sicer znaša 182 centimetrov. Pod 1200 metri je snega le za vzorec ali pa ga sploh ni.
Večjih sprememb ni na vidiku. Anticiklon bo nad delom zahodne Evrope vztrajal vsaj še pet dni, nato pa postopno slabel. »Jutri lahko pade nekaj snežink v vzhodni polovici države ter v osrednji Sloveniji, v torek ob prehodnem obratu vetra na jugozahodnik pričakujemo nekaj rahlega dežja na zahodu. V sredo in četrtek bomo pod vplivom nove doline s hladnim zrakom, ki se bo spustila nekoliko zahodneje, a ne dovolj za formacijo sekundarnega ciklona v severnem Sredozemlju, ki bi nam lahko prinesel večje količine padavin. Plitev ciklon bo predvidoma hitro potoval nad južno Italijo, nato pa proti vzhodu, kjer bi se nad južnim Jadranom poglobil. To bo nekaj novega snega prineslo predvsem državam na osrednjem in južnem delu Balkanskega polotoka. Pri nas najverjetneje omembe vrednih padavin v bližnji prihodnosti še ne bo, temperature bodo ostale približno takšne, kot jih imamo sedaj,« napovedujejo vremenoslovci spletne strani Neurje.si.
