V namišljeni skupni državi bi bilo 43 odstotkov vernikov ortodoksne krščanske ločine, 27 odstotkov katolikov, 22 odstotkov pa muslimanov.
Pretekli teden je minilo sto let od razglasitve Kraljevine SHS, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. V tej državni tvorbi je bilo Slovencem prvič priznano narodnostno ozemlje. Jugoslavija je šla od svojega nastanka leta 1918 do usodnega leta 1991 skozi različna obdobja, na koncu pa je razpadla na sedem samostojnih držav: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Kosovo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.
Za vedno razbiti
Težko bi rekli, da je razpad že dokončen, saj je med nekdanjimi republikami in eno avtonomno pokrajino še veliko neurejenih področij, največ jih je seveda povezanih z urejanjem meja in reševanjem etničnih konfliktov, ki se krešejo predvsem v BiH, med Srbijo in Kosovim ter v Makedoniji. Ni malo prebivalcev nekdanje skupne države, ki si želijo, da bi se našel kdo, ki bi znal sestaviti vse razbite koščke in jo sestaviti skupaj. Avstrijski časnik Cosmo se je poigral s številkami in objavil članek o tem, kakšno državo bi dobili, če bi se spet združili.
Manj prebivalcev
Jugoslavija je imela ob razpadu 23 milijonov prebivalcev. Vojne, finančna kriza in izseljevanje so v malo manj kot tridesetih letih število prebivalcev zmanjšali za deset odstotkov. Tako na področju nekdanje skupne države danes živi le še 21,4 milijona prebivalcev. To bi Jugoslavijo po številu prebivalcev uvrstilo na osmo mesto med državami EU; med Poljsko, ki je na sedmem mestu, in Romunijo, ki je trenutno osma z 19 milijoni prebivalcev. Petintrideset odstotkov prebivalstva namišljene Jugoslavije bi bilo srbske narodnosti, 20 odstotkov hrvaške, 11 odstotkov albanske narodnosti, devet odstotkov Bošnjakov in osem odstotkov Slovencev. Sledijo še Makedonci, Črnogorci, kar deset odstotkov pa bi bilo prebivalcev drugih narodnosti.
Povprečna plača
Povprečna letna bruto plača bi bila 16.291 evrov. Ob tem avstrijski novinarji izpostavljajo, da povprečje močno dvigujeta Slovenija in Hrvaška, saj je povprečna plača v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji le 400 evrov.
BDP
Če bi združili gospodarstva sedmih držav, bi bruto družbeni produkt takega gospodarstva znašal 191 milijard ameriških dolarjev oziroma 170 milijard evrov. To bi Jugoslavijo postavilo na 53. mesto med vsemi gospodarstvi sveta. Uvrstili bi se za Grčijo in Češko, a pred Romunijo, katere BDP znaša 187 milijard dolarjev.
Politična moč
V vseh državah z območja nekdanje skupne domovine, razen Makedonije, se borijo z negativnim prirastom prebivalstva. V vseh državah je ena od ključnih težav izseljevanje mladih.
Ko je govor o politični moči, se avstrijski časnik, ki je članek objavil, teme loteva z vidika, kaj bi bilo, če Jugoslavija ne bi nikoli razpadla (kar je drugače, kot če bi se znova združili). Avstrijski novinar meni, da bi se pod vodstvom naše nekdanje skupne domovine ohranilo gibanje neuvrščenih in evropske države ne bi videle edine rešitve v Evropski skupnosti. Tako bi ostali »veliki igralci« na svetovnem političnem parketu.
Šport
Ob vseh nacionalnih, političnih, gospodarskih in verskih nesoglasjih, ki še vedno vladajo na območju zahodnega Balkana, pa si je večina narodov enotna v eni stvari. Če bi ostali skupaj, bi bila Jugoslavija ena največjih športnih velesil na svetu, ki bi lahko dominirala v najbolj priljubljenih svetovnih športih: nogometu, košarki, rokometu ...
