Da se praznično vzdušje začenja že veliko pred decembrom, večino ljudi kar malo moti, se pa strinjajo, da tako pač je, in se prepustijo toku. Veseli december tudi številnim znanim Slovenkam in Slovencem pomeni čas, ko v zraku vladajo neka magija, dobra volja, radodarnost in srčnost. Mi pa smo preverili njihove praznične navade in jih povprašali, kateri od decembrskih dobrih mož je njihov najljubši.
Preberite tudi: Slovo Ljerke Bizilj.
Ota Širca Roš
»Včasih so bili prazniki simpatični, danes so pa že kar vsiljivi. Nagovarjajo me že kmalu po tem, ko pridem vsa zagorela z morja. Da ne govorim o tem, da prinašajo čisto preveč, darila izgubljajo na vrednosti. A kaj hočem, moram se iti to igro. (smeh) Glede dobrih mož pa vidim malo težavo. Velika družina in darila na vseh možnih koncih. Se že kak mesec ukvarjam s tem, kako zmanjšati zadevo, pa mislim, da bom spet klonila in praznovala, darovala in sprejemala … Najbolj od vseh pa mi je všeč Miklavž, saj je najbolj simpatičen, skromen, z lepo zgodbo. Praznujemo ga samo v Ljubljani, v pleteni košari pred vrati pa pusti kup sadja, kakšne piškote ali bombone, ki se jim sicer izogibamo, orehe in suho sadje.«
David Urankar
»Doma smo tradicionalno najtežje čakali na Miklavža. Poleg pomaranč, suhega sadja in oreščkov je vedno prinesel tudi kakšno darilo. A mu je bilo treba prej pisati in seveda biti priden! (smeh) Na božični večer pa smo si izmenjali bolj simbolična darila. Pri ženi Ajdi pa je običajno nosil Božiček, tako da zdaj oba prideta na vrsto, česar je še zlasti vesel sin Liam.«
Lili Žagar
»Pri nas doma se veseli december začne 1. decembra in nič prej. Takrat približno postavimo smrečico, jo okrasimo in napišemo pismo Božičku. Doma z Markom in otrokoma praznujemo Božička, nekaj malenkosti pa prinese tudi Miklavž. Ker je Miklavž skromen mož, večinoma prinese sadje, kakšno sladkarijo in eno uporabno malenkost.«
