Kupiti ali prodati?
Če prodajate staro stanovanje, potrebno obnove, ga čimprej prodajte, svetujejo pri nepremičninski agenciji Renex. »Na trg namreč konec tega in v začetku naslednjega leta prihaja kar nekaj novih stanovanj,« opozarjajo. Če stanovanje kupujete, tedaj zanj odštejte realno ceno, če je cena napihnjena, pa raje še malce počakajte.
Če stanovanje kupujete letos, boste na trg nepremičnin vstopili z grenkim spoznanjem zamudnika. Cene nepremičnin dosegajo nove rekorde že tretje leto, se lahko prepričamo v poročilu Geodetske uprave RS (Gurs) za leto 2017.
Na trgu stanovanj je cena kvadratnega metra najvišja na območju Ljubljane. Kvadrat je z dobrih dveh tisočakov leta 2015 zrasel na skoraj poltretji tisočak evrov leta 2017. Podobno je v Kopru in po vsej Obali.
Močan trg stanovanjskih hiš
Povečevanje obsega prometa je Gurs zabeležil tudi na področju stanovanjskih hiš, kjer se povprečne cene dvigujejo kljub temu, da povprečne lastnosti hiš ostajajo nespremenjene. Gurs povprečne cene na kvadratni meter pri hišah ne izračunava, saj je ta zaradi raznolikosti hiš in pripadajočih zemljišč lahko zavajajoča.
Obseg prodaje hiš se je v zadnjih treh letih tako dvignil za 39 odstotkov. Gurs ocenjuje, da kupci v nakupu hiše vidijo več prednosti glede na vložen denar kot pri nakupu stanovanja. To je posledica tega, da so stanovanja, predvsem na območju Ljubljane, razmeroma dražja od hiš.
Nizke obrestne mere napihujejo nepremičninski balon
Balon bo počil, a ne na Obali in v Ljubljani
Gerbec pričakuje, da bo nepremičninski balon kmalu počil, a ne v prestolnici in na Obali, »kjer je povpraševanje po teh nepremičninah stalno večje od njihove ponudbe«. Gerbec pričakuje, da se bo trg postopno izravnal s povečanjem ponudbe na teh lokacijah.
Cene pa ne rastejo le iz leta v leto, dvomestno rast cen nepremičnin beležimo tudi v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije. Z 13,4-odstotno rastjo vrednosti nepremičnin smo se zavihteli na sam vrh EU. Do tega prihaja, »ker ljudje nimajo nobene druge pametne možnosti za nalaganje svojih prihrankov, na primer vlaganja v lastniške deleže v podjetjih, v državne ali druge obveznice in podobno,« meni Franci Gerbec iz nepremičninskega podjetja Profundis.
»Posledica takšne rasti cen zlasti stanovanjskih nepremičnin je, da si zlasti mladi ljudje kakor tudi vsi prebivalci z nižjimi dohodki, še posebej prekarni delavci, ne morejo privoščiti nakupa nepremičnin. Nizke obrestne mere tudi za bančna posojila v kombinaciji s praktično negativnimi obrestnimi merami na depozite tako v našem gospodarstvu kakor tudi v številnih drugih državah znova napihujejo nepremičninski balon, kar je zelo nevaren in nezdrav pojav,« dodaja Gerbec.
Kaj ostane mladim?
Navedene cene so sicer dobra novica za lastnike stanovanj in tiste, ki tako plemenitijo svoje premoženje. Precej slabša pa za tiste, ki niso lastniki strehe nad svojo glavo, in vprašanje je, ali kadarkoli bodo, če bodo svojo nepremičnino kupili in je ne podedovali.
Klemen Ploštajner iz stanovanjske zadruge Zadrugator opozarja, da na državni ravni že od osamosvojitve nimamo prave stanovanjske politike. »Deloma je to produkt tranzicije – postali smo družba lastnikov stanovanj. Skozi devetdeseta leta in na prelomu tisočletja se v državi za stanovanjsko politiko ni čutilo potrebe, saj se je s privatizacijo (Jazbinškov zakon, op. p.) družbenih stanovanj ta problem večinoma rešil za večino prebivalstva. Zdaj na nepremičninski trg prihajamo generacije, ki privatizacije niso bile deležne,« poudarja Ploštajner, ki zaradi tega vidi vse večjo potrebo po primernem financiranju stanovanjskega sklada na republiški ravni.
