Eko sklad že od leta 2008 občanom podeljuje nepovratne subvencije za rabo obnovljivih virov energije, večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb v zadnjih letih pa tudi za nakup električnih vozil. Subvencije, ki jih ponuja Eko sklad, so z vsakim razpisom malce manjše. Če so vam v razpisu iz leta 2016 za ekološke naložbe v nepremičnine povrnili tudi do 50 odstotkov investicije, je danes lahko dobite povrnjene le še 30 odstotkov, ob tem pa morate ob prenovi doma vgraditi materiale, ki znatno podražijo vašo investicijo.
Pol leta čakanja
Kljub temu so na Eko skladu zasuti z delom. Konec preteklega tedna so objavili podatek, da so za aktualni razpis prejeli že 14.608 vlog in trenutno obdelujejo šele vloge, ki so jih prejeli maja, trenutno pa so pri številki 8294. Na skladu poudarjajo, da bojazni, da bi sredstev zmanjkalo, ni. Na voljo je 16 milijonov evrov, ob tem pa del nepovratnih spodbud izplačujejo še iz sklada za podnebne spremembe. Za vse, ki so vlogo oddali, je denar že rezerviran. Denar torej je, a je treba nanj malce počakati. Čas za obdelavo vloge je daljši od 90 dni. Investitorji lahko sicer investicijo začnejo takoj po oddaji potrebne dokumentacije, denar pa bodo prejeli v 60 dneh od njenega zaključka, oziroma v primeru, da se bodo sredstva izplačala iz sklada za podnebne spremembe, v roku do 90 dni.
Kaj ponuja sklad?
Na skladu opažajo največ zanimanja za »Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb«. Za dolgim imenom se skriva razpis, prek katerega si lahko občani povrnejo del stroškov za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev starejše hiše na sistem daljinskega ogrevanja, vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken v starejšo stavbo, za toplotno izolacijo fasade, strehe ali stropa, vgradnjo prezračevanja z rekuperacijo ter vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla. Sklad povrne tudi del sredstev za gradnjo ali nakup skoraj ničenergijske hiše, za celovito obnovo starejše hiše ali nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj ničenergijski večstanovanjski stavbi.
Toplotne črpalke tako in drugače
Vsak, ki oddaja vlogo, se sprašuje, koliko sredstev bo dobil povrnjenih. Tisti, ki se odločajo za nabavo toplotne črpalke, imajo več možnosti; nepovratna finančna spodbuda pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: 2500 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda; 1000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda. Če boste ogrevalni sistem zamenjali, je višina nepovratne finančne spodbude do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda; 2500 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda. Omenjene višine subvencij veljajo na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. V občinah, kjer so omenjeni odlok sprejeli, pa nepovratna finančna spodbuda znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5000 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda oziroma 3200 evrov za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda.
Denar tudi za peči na pelete
Tudi zneski subvencij za peči na pelete oziroma biomaso so omejeni. Do 2000 evrov subvencij je na voljo pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema, do 4000 evrov pri zamenjavi stare kurilne naprave v občinah, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka ter do 5000 evrov ob zamenjavi stare kurilne naprave v občini, kjer imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. Pri vgradnji solarnih panelov Eko sklad subvencionira do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 200 evrov na kvadratni meter aperturne (svetle) površine sprejemnikov sončne energije oziroma 200 evrov za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči fotonapetostnih modulov.
Kaj pa okna?
Nepovratna finančna spodbuda za okna znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 100 evrov na kvadratni meter zamenjanih oken. Priznani stroški pa vključujejo odstranitev obstoječih oken ter nakup in vgradnjo novih, nakup in vgradnjo senčil, nakup in vgradnjo zunanjih in notranjih okenskih polic ter popravilo in zaključno obdelavo špalet. Priznani stroški ne vključujejo odstranitve, nakupa ali vgradnje vhodnih oziroma garažnih vrat, vgradnje dodatnih novih oken in povečanja površine zasteklitev obstoječih oken.
Denar tudi za fasade
Nepovratna finančna spodbuda znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije fasade. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema, nakup in vgradnjo toplotne izolacije podzidka (»cokla«), postavitev gradbenega odra, odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu podzidka, demontažo starih okenskih polic, obdelavo špalet, nakup in vgradnjo okenskih polic.
Kako do več denarja?
Eko sklad v primeru, da se odločite za temeljitejšo prenovo ter izvedbo treh ukrepov hkrati, znesek subvencije zviša z 20 na 30 odstotkov. Tako se subvencija za fasado zviša z 12 na 18 evrov za kvadratni meter, za okna pa s 100 na 150 evrov za kvadratni meter steklenih površin. Socialno šibki občani, torej tisti, ki prejemajo socialno pomoč, so upravičeni do stoodstotnega povračila stroškov.
Kaj pa električna vozila?
Eko sklad subvencionira tudi nakup električnih in hibridnih vozil. Subvencije v tem primeru znašajo od 200 do 7500 evrov, s čimer je sklad cene novih električnih vozil zmanjšal do te mere, da se že lahko kosajo z avtomobili, ki jih ženejo motorji na notranje izgorevanje. Sklad je v zadnjem razpisu v ta namen rezerviral 1,5 milijona evrov. Koliko denarja bo kdo dobil, je odvisno od tega, v katero kategorijo spada avto, ki ga kupuje. Strokovnjaki še vedno niso poenotili mnenja o tem, ali je nakup električnega vozila ekonomsko upravičen ali ne. Nasprotniki izpostavljajo višje cene vozil, manjši doseg ter pomanjkanje polnilne infrastrukture, zagovorniki pa nizko ceno elektrike, cenejše vzdrževanje in spremljevalne stroške (ni cestnin, zgolj 0,5 odstotka DMV).
