Bolje je biti direktor občine kot župan

Se res splača postati glavni šerif v mestu?

M.Z. / M.V.
5. 10. 2018, 06.51
Deli članek:

Pod drobnogled postavljamo plače županov in direktorjev občinskih uprav. Je plača takšna, da se splača biti župan? In kako ob bogatih županih žive revne občine?

Profimedia
Plače direktorjev občinske uprave so ponekod višje kot plače županov.

Vročica pred novembrskimi lokalnimi volitvami se stopnjuje. Kaj je tako mamljivega v županski funkciji, da se je od nje tako težko posloviti? Nekateri župani so namreč »večni«. Oblast je slast, slast pa je (lahko tudi) denar. Plače slovenskih županov niso tako nadpovprečno visoke, da bi se jim to delo tako zelo splačalo le zaradi tega. Če jih primerjamo obče, z večino populacije, so njihove plače dobre. A marsikateri ravnatelj, učitelj, vzgojitelj, direktor oziroma bolje plačani kader v javnem zavodu ali zasebnem podjetju zasluži toliko ali celo več, kot je povprečna plača župana. Čez palec preračunano je ta v povprečju med 3000 in 3500 evri bruto, torej neto okrog dveh tisočakov. Če gre nekaterim županom in občinskim direktorjem dobro, pa še ne pomeni, da gre dobro tudi njihovim občanom.

Kot župan  

Med župani vseh 212 slovenskih občin ima najvišjo plačo ljubljanski, plača Zorana Jankovića namreč znaša 4820 evrov bruto. Med župani mestnih občin (MO) mu sledijo mariborski župan Andrej Fištravec (4400 evrov bruto), koprski župan Boris Popovič, kranjski župan Boštjan Trilar in velenjski župan Bojan Kontič, vsi trije z okrog štirimi tisočaki bruto. Dobrih 3800 evrov bruto zaslužita župana občin Nova Gorica in Novo mesto, Matej Arčon in Gregor Macedoni, stotaka manj pa ptujski župan Miran Senčar in slovenjgraški župan Andrej Čas. Najnižjo plačo med župani mestnih občin je imel julija murskosoboški župan Aleksander Jevšek (3687), druga najnižja je bila plača ptujskega župana Senčarja (3709 evrov bruto). V Sloveniji je 11 mestnih občin. V vseh, razen v Celju, župani funkcijo opravljajo poklicno, kar pomeni, da so na občini zaposleni.

Kot direktor občinske uprave

Marsikaterega župana mestne občine pa s plačo prekaša njegov direktor občinske uprave. Najvišjo je julija imela ljubljanska Urša Otoničar (4572 evrov bruto). Med mestnimi občinami nato sledijo Velenje (4358), Nova Gorica (4279), Maribor (4114), Celje (4030), Koper (4009) in Novo mesto (3975 evrov bruto). Direktorica kranjske mestne uprave je zaslužila 3729 in slovenjgraške 3532 evrov bruto. Na repu sta znova plači v mestnih občinah Ptuj in Murska Sobota. Direktorica uprave MO Ptuj Andreja Komel je zaslužila 3434, direktor uprave MO Murska Sobota Srečko Đurov pa 3264 evrov bruto.

Polovica direktorjev je v okviru plače dobila izplačan dodatek za delovno uspešnost. Najvišji dodatek je bil izplačan direktorici ljubljanske mestne uprave Otoničarjevi (380 evrov). Dodatke za delovno uspešnost so prejeli tudi direktorji mestnih uprav v Mariboru, Novi Gorici, Velenju in Celju. In še ta zanimivost: direktorji uprav občin Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in Velenje so julija prejeli višje plače kot njihovi župani.

Kot občan

Med občinami z najvišjim deležem delovno aktivnih prebivalcev, torej tistih, ki so zaposleni ali samozaposleni, so v ospredju predvsem občine zahodnega dela države, medtem ko je nezaposlenost še vedno največja težava občin severovzhodne Slovenije. Prav za slednje so značilne tudi najnižje povprečne neto plače. Kot je razvidno iz podatkov Sursa, se lahko občine Bloke, Žiri, Železniki in Šmarješke Toplice pohvalijo z nekaj nad 70-odstotnim deležem delovno aktivnih prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 62,1 odstotka. Tega povprečja ne dosega predvsem marsikatera občina z vzhodnega dela Slovenije. Povsem na dnu so občine Zavrč, Apače, Grad, Rogašovci in Hodoš, z zgolj tretjino delovno aktivnega prebivalstva pa je bila lani čisto zadnja Občina Kuzma.

Po stopnji brezposelnih je po lanskih podatkih v najslabšem položaju Občina Dobrovnik z 20,9-odstotnim deležem, sledile so ji občine Lendava, Kočevje, Rogašovci, Črenšovci in Hodoš. Med občinami z najnižjo stopnjo brezposelnosti so na prvem mestu Železniki s 3,8-odstotka, sledijo ji občine Gorenja vas - Poljane, Šmarješke Toplice, Cerkno, Žiri in Preddvor. Med mestnimi občinami so najnižjo stopnjo brezposelnosti lani beležili v Novi Gorici (8,6 odstotka), Novem mestu in Kranju (oba po 9,1 odstotka), najvišjo pa v Mariboru (15,5) in Murski Soboti (17,4).

Nižji standard na vzhodu

Po podatkih o najvišje izplačanih neto plačah je daleč na prvem mestu Občina Cerklje na Gorenjskem, kjer je predvsem po zaslugi zaposlenih na brniškem letališču in v tamkajšnji kontroli letenja po zadnjih podatkih Sursa plača znašala 1438,70 evra. Na drugem mestu je Ljubljana s 1197,56 evra, na tretjem pa Novo mesto. Bolje plačane zaposlene imajo še občine Štore, Ruše, Komenda, Dol pri Ljubljani in Šempeter - Vrtojba.

S povprečno plačo več kot 1000 evrov se je po podatkih Sursa lahko pohvalilo le 52 občin, medtem ko so povsem na dnu nekatere manjše in obmejne občine. Okoli 800 evrov je tako znašala plača v občinah Tabor, Poljčane, Oplotnica in Rečica ob Savinji, manj kot 800 evrov pa v Kostanjevici ob Krki, Gornjih Petrovcih in Osilnici. Med mestnimi občinami je edina občina, kjer je neto plača znašala manj kot 1000 evrov, Ptuj.