Konec nekega političnega obdobja
Erik Kopač in Aleksandar Kešeljević, ki sta bila (poleg Miča Sojerja) glavna Cerarjeva prišepetovalca, sta nekoč imela glavno besedo pri kadrovski politiki stranke. Pri tem naj bi Kešeljević večkrat prišel navzkriž z Zdravkom Počivalškom, ministrom za gospodarstvo, ki da je bil predviden za nekakšnega izvajalca politike, ki jo sicer je začrtal Kešeljević. Kopač in Kešeljević v novi politični konstelaciji nista dobila svojega stolčka. Oba sta se vrnila v akademske vode, ostajata pa člana izvršilnega odbora stranke.
Vesna Györköš Žnidar iz stranke SMC izstopa, ker ji je ta velikokrat odrekla podporo pri medijsko odmevnih primerih s področja migracij, pri razpravi in glasovanjih v DZ, glede sprememb azilne zakonodaje in pri odzivih na prvo policijsko stavko.
Nekdanja ministrica trdi, da so ji pri poudarjanju varnosti in prizadevanju za vzdržno migracijsko sliko v vodstvu SMC nemalokrat očitali, da je »nekompatibilna z migracijsko liberalno smerjo stranke SMC«. Györkös Žnidarjeva tako ugotavlja, da največja vladna stranka ni naredila nič konkretnega v smeri sprejemanja celovite migracijske strategije. Problem migracij je tako v celoti padel v okvir zakonskih varnostnih nalog ministrstva za notranje zadeve, pri čemer da je imela kot ministrica zvezane roke.
»Dokazovanje leve liberalne naravnanosti v odnosu do migracij se ne dosega z odrekanjem podpore lastni ministrici za notranje zadeve, niti z neformalnim pritiskom na odločevalce MNZ in policiste, ki morajo voditi postopke s tujci,« je ostra Györkös Žnidarjeva in meni, da se to dosega s temeljito razpravo o migracijski oziroma azilni strategiji države in s posledično spremembo zakonodaje, »do česar pa navkljub takratnemu velikemu številu poslancev SMC ni prišlo, in to niti v poplavi vloženih predvolilnih zakonov«.
To je sicer le delno res. Spomnimo, da je Cerarjeva koalicija v zakon o obrambi vpisala protiustaven člen, ki vojski daje policijska pooblastila, in ga nato tudi aktivirala. Pri tem pa je res, da Cerar nikoli ni šel tako daleč, da bi tujcem na zakonski ravni onemogočal prošnje za azil. To je Györkös Žnidarjeva počela na lastno pest in politiko potiskanja tujcev čez meje nato prikrivala pred javnostjo.
Maksuti: to ni stranka, to je interesno združenje
»Največji problem stranke SMC je ideološka neprofiliranost. Glede na nastanek stranke in njen izhodiščni (idejni) manifest bi lahko rekli, da niti ne gre za politično stranko per se, ampak za interesno združenje posameznikov, ki so v nekem trenutku začutili možnost, da prevzamejo oblast, rezultati volitev in dejanski razplet situacije to potrjujejo,« meni Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.
Razkoli v SMC in odhodi njenih vidnejših članov tako niso presenečenje, saj gre za stranko različnih posameznikov z različnimi stališči, poudarja Maksuti.
Cerarju kopni politični kapital
Položaj Mira Cerarja v novi SMC je tako popolnoma drugačen kot pred volitvami leta 2014. »Ljudje ga verjetno več ne vidijo kot prvega človeka stranke. Obenem sam razpolaga z veliko manjšim političnim potencialom in volilnim izplenom,« sklepa Maksuti. Meni torej, da ima Cerar članom ponuditi manj kot nekoč. Ti zato »iščejo alternativne poti, pred izborom katerih pa seveda mora priti do razkola ali scenarija za javnost. Nestrinjanje z vodenjem organov stranke je v tem primeru med najbolj tipičnimi izgovori.«
Povedano drugače, Cerar ni več premier, ampak samo še minister za zunanje zadeve. Članom tako ne zmore več ponuditi takšnega obsega kadrovskih pozicij, kot ga je v času predsedovanja vladi, zato ga ti zapuščajo. V tej luči lahko razumemo tudi njegovo hitenje s pojasnilom, da se stranka krepi, saj da je samo v septembru pridobila 30 novih članov.
