Nedavno je Evropo in svet pretresla vest, da so katoliški duhovniki med letoma 1946 in 2014 v Nemčiji spolno zlorabili 3677 mladoletnikov. V spolne zlorabe je bilo v tem obdobju vpletenih 1670 članov nemške duhovščine, kažejo ugotovitve preiskave. Nemška škofovska konferenca, ki je naročila preiskavo, je ob tem izrazila sram.
Razkritje dogajanja v Nemčiji je okrepilo pozornost o spolnih zlorabah v cerkvenih vrstah tudi pri nas. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je bila pripravljena odgovoriti na vprašanja, ki so se od tem odprla. Najprej so nam povedali, da so posebej za namen preiskovanja spolnih zlorab ustanovili strokovno skupino, ki je od leta 2009 na Slovenskem obravnavala 12 prijav domnevnih spolnih zlorab.
Treba je na policijo
Prejeli so sicer 15 prijav, od katerih je strokovna skupina SŠK tri zavrgla kot neutemeljene, 12 pa jih je obravnavala. Zanimalo nas je tudi, ali njihova skupina v primeru duhovnikov, pri katerih ugotovi zlorabe, te prijavi tudi organom pregona.
»Ko cerkvi državno pravo to nalaga ali je to želja žrtve oziroma njenih zastopnikov, se primeri prijavijo državnim organom. V vsakem primeru pa ekspertna skupina predlaga žrtvam in njihovim zastopnikom tovrstno prijavo in ponudi pomoč pri njej,« so izjavili v SŠK in dodali, da na splošno žrtve in njihove zastopnike spodbujajo, naj v takih primerih podajo prijavo na policijo ali tožilstvo.
Zadeva gre v Rim
V SŠK so nam pojasnili tudi, kako poteka postopek ugotavljanja spolne zlorabe in kako so na eni strani zaščitene žrtve, na drugi strani pa tudi duhovniki, ki so morda tarča lažnih obtožb. »V vsakem postopku se nudi pravna in psihološka pomoč žrtvam, zavaruje priče oziroma identificira priče, izvede previdnostne ukrepe nastanka morebitnih novih zlorab (umik domnevnega storilca s področja občutljivega pastoralnega dela), obvesti notranjo javnost o dogodku (zaradi preprečitve škode na časti in dobrem imenu vpletenih). Cerkveno gledano, ta postopek poteka pred ekspertno skupino ali neposredno pod pristojnostjo škofa oziroma redovnega predstojnika. V primeru utemeljenosti primera se zadeva preda v Rim na Kongregacijo za nauk vere, ki odloča o nadaljnjih ukrepih postopka. Vzporedno s tema cerkvenima postopkoma lahko steče državni policijski ali tožilski postopek, ki lahko privede k vložitvi obtožnice na sodišče,« so povedali.
Žrtve mlajši otroci
»V vseh 12 primerih so bili domnevni storilci moški kleriškega stanu (mašniki in diakoni). Domnevne žrtve pa so bile v petih primerih ženske in v sedmih primerih moški. Dejanje naj bi bilo v osmih primerih storjeno proti starejšim mladoletnikom – pubertetnikom in v štirih primerih proti mlajšim mladoletnikom – predpubertetnikom. V vseh evidentiranih primerih so domnevne žrtve osnovnošolska in srednješolska populacija,« je še razkrila SŠK.
Slovenska škofovska konferenca je povedala tudi, kje je prišlo do zlorab. Po njihovih besedah so bili štirje obravnavani primeri spolnih zlorab na območju Nadškofije Ljubljana, po dva primera na območjih Nadškofije Maribor ter koprske in novomeške škofije, po en primer pa na območju celjske in murskosoboške škofije.
Njihovi komentarji
Novomeško škofijo in mariborsko nadškofijo smo prosili, da glede zlorabljanja zavzamejo stališče. Prvi so nam pojasnili, da za čas od ustanovitve škofije nimajo podatka, da bi se pri njih kaj zgodilo, in da odgovornost škofije nastopi v primeru, če je sprožen cerkveni postopek prijave. »V takem primeru bi se v Škofiji Novo mesto vsekakor držali zadnjih veljavnih smernic glede področja spolnih zlorab, ki jih je sprejela Slovenska škofovska konferenca,« so izpostavili.
Odzvali so se tudi v mariborski nadškofiji. V svojem komentarju so se dotaknili enega od zadnjih obravnavanih primerov duhovnika, ki ga je civilno sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na desetmesečno zaporno kazen, ki jo je obsojeni že prestal. »V zadevni civilni sodbi obsojenemu ni bila izrečena prepoved nadaljnjega dela z mladimi. Isti primer je bil obravnavan tudi pred cerkvenim sodiščem in poslan na pristojno kongregacijo v Rim, kjer pa ta duhovnik zaradi prešibkih dokazov ni bil spoznan za krivega. V drugem primeru pa gre za duhovnika redovnika, katerega neposredni predstojnik ni mariborski nadškof, in tudi nimamo podatkov glede postopka,« so dejali.
