Nemška policija preiskuje morebitno povezavo vrtnarja iz kraja Lüneburg pri Hamburgu s približno 100 nerešenimi zločini in primeri pogrešanih oseb, poročajo nemški mediji. V Lüneburgu so namreč pred enim letom našli truplo, ki bo morda odprlo pandorino skrinjico, polno groze.
Za manjšim hribčkom in drevesi na obrobju Lüneburga se v slepi ulici skriva rdeča opečnata hiša, obdana z živo mejo. Pred enim letom so v hiši pod garažo našli truplo vse od leta 1989 pogrešane Brigit Meier. Čeprav je bila pogrešana, Brigit nikoli ni bila pozabljena. Vsa ta leta jo je iskal njen brat Wolfgang Sielaff, nekdanji vodja uprave kriminalistične policije v Hamburgu. S svojo ekipo kriminalistov se je 29. septembra lani zglasil na tem zloglasnem naslovu in se s privoljenjem lastnikov lotil betonskih tal v garaži, pod katerimi je ležalo truplo njegove sestre.
Preiskovalci so za izginotje že dolgo sumili Kurta-Wernerja Wichmanna, vrtnarja na lokalnem pokopališču in nekdanjega lastnika te hiše, a si je ta leta 1993 vzel življenje, ko je v zaporu ždel zaradi drugih kaznivih dejanj. Star je bil 40 let. Policija je na njegovem domovanju že takrat našla orožje, lisice in druge sumljive predmete, a nikoli niso zakopali pod betonska tla v garaži.
Okoli 100 nerešenih primerov
»Trenutno preiskujemo možne povezave s približno 100 nerešenimi dejanji,« pojasnjuje tiskovni predstavnik policije v Lüneburgu Mathias Fossenberger, ki dodaja, da ne želijo izključiti nobenega primera, ki bi lahko bil na kakršen koli način povezan z zloglasnim Wichmannom. Med njimi je veliko primerov pogrešanih oseb. Policija je v Lüneburgu vzpostavila nekakšen osrednji »štab,« do katerega vodijo vse niti iz preiskav v drugih delih Nemčije in v tujini, da lahko preiskovalci preverjajo, če se njihove ugotovitve skladajo z delovanjem vrtnarja, ki ga sumijo, da ima na svoji vesti precej več umorov. Nemška policija je že sestavila nekakšen pregled njegovega življenja, zlasti njegovega gibanja. Tako je znano, da je dlje časa živel v Karlsruheju. »Glede na trenutno stanje preiskave moramo upoštevati možnost večjega števila kaznivih dejanj v Nemčiji in morda tudi v tujini,« je dejal vodja policije v Lüneburgu Robert Kruse.
Najhujši po drugi svetovni vojni?
Glede na število posameznih primerov, ki jih povezujejo s tem morilcem, gre morda za najhujšega serijskega morilca po drugi svetovni vojni, vsaj na ozemlju Nemčije, pravi kriminalist Stephana Harborta, strokovnjak za serijske morilce. »Do podobnega števila žrtev pridemo le, če upoštevamo serijske morilce, ki so v bolnišnicah morili paciente,« pojasnjuje Harbort. Konec oktobra se bo za umore 98 pacientov na sodišču denimo zagovarjal medicinski tehnik Niels Högel, ki zaradi šestih umorov že prestaja dosmrtno zaporno kazen.
DNK
Kriminaliste, ki so preiskovali izginotje Birgit Meier, je do njenega trupla vodila analiza DNK, ki so jo jeseni leta 2016 izvedli na kapljici krvi, prisotni na vrtnarjevih lisicah. Te so zasegli v njegovi hiši. Na podlagi novih analiz DNK, opravljenih na bioloških sledeh na predmetih iz njegove hiše, kriminalisti sumijo, da je vrtnar odgovoren tudi za zloglasen štirikratni umor v gozdu Göhrde, ki je naslovnice nemških medijev polnil leta 1989. Takrat so v gozdu vzhodno od Lüneburga našli trupla dveh parov. Partnerje je nekdo pretepel, nanje streljal in jih zadavil. Policisti so v njegovi hiši in njeni okolici, ki so se je aprila lani lotili z bagri in psi, našli približno 400 novih sledi in predmetov, od katerih so približno polovico označili za pomembne. Glede na obseg preiskave zna ta trajati več let, policija pa domneva, da je vrtnarju pri vsaj nekaterih zločinih pomagal sostorilec.
