V uredništvo smo prejeli anonimno pismo iz policijskih vrst, ki kaže na to, kakšne razmere vladajo znotraj policije in kje policisti, ki vsak dan opravljajo svoje naloge, vidijo vzroke za slabo stanje. Kot pravi pismo, policiste moti, da njihovi nadrejeni na različne načine bogatijo, medtem ko oni vedno znova poslušajo, da je treba varčevati in da sredstev za policiste ni. Kot pravi, naj bi najvišji vodstveni delavci v zadnjih štirih letih v projektu mednarodnega sodelovanja IPA BiH zaslužili vsak po več deset tisoč evrov v Bosni in Hercegovini, kjer so predavali v okviru mednarodnih projektov. Med zaslužkarji naj bi bili generalni direktor policije Simon Velički, namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, direktor kriminalistične policije GPU Branko Japelj, direktor policijske uprave Celje Jože Senica, direktor uniformirane policije GPU Janez Rupnik, direktor policijske uprave Maribor Danijel Lorbek in številni drugi vodstveni delavci.
Dopustniško vodenje policije
»Medtem ko so imenovani kovali visoke zaslužke v mednarodnih projektih, o katerih drugi policisti samo sanjamo, so morali drugi poleg svojega dela opravljati še njihovo in so bili ob tem prepuščeni 'dopustniškemu' vodenju policije. Da bo mera polna, se 'zaslužkarji' po hodnikih policijskih enot obnašajo kot nedotakljiva elita, ki je nezamenljiva in vsemogočna ter iz pisarn diktira neumnosti, ki ste jim danes priča tudi državljani,« je še zapisano v pismu.
Milijoni za odškodnine
Avtor pisma je izpostavil tudi dejstvo, na katerega že dalj časa opozarja tudi Sindikat policistov Slovenije, in sicer da je bilo kljub velikemu pomanjkanju kadra med letoma 2012 in 2017 veliko policistov neupravičeno odpuščenih, za kar so jim bile izplačane tudi odškodnine. Sindikat je od Državnega odvetništva Republike Slovenije pridobil podatke, da je bilo v postopkih zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja, v katerih kot tožena stranka nastopata ministrstvo za notranje zadeve in policija, sproženih 1588 zadev. Večina – 1027 – se jih je zaključila s poravnavo, v korist tožečih strank je bilo odločeno v 86 zadevah, okoli 200 pa jih je še vedno v obravnavi. Koliko denarja so policisti, katerih pravice so bile kršene, prejeli, se ne ve. Sindikati ocenjujejo, da naj bi za to šlo kar okoli pet milijonov evrov proračunskega denarja. Od policije so poskušali pridobiti uradno številko, vendar so dobili odgovor, da policija tega podatka nima?!
Stavka še vedno traja
Stanje v policiji bo gotovo ena prvih težav, s katero se bo morala spopasti nova vlada Marjana Šarca. Sindikat policistov je namreč že objavil javni poziv predsedniku vlade, v katerem ga opozarja, da so zaposleni v policiji in MNZ po sklepih policijskih stavkovnih odborov od 12. februarja 2018 naprej v stavki. Kot je zapisano v pozivu, bodo novo vlado RS nemudoma seznanili z zahtevami za odpravo »nedopustne norije« in od nje pričakujejo takojšen odziv, sicer bodo v najkrajšem zakonitem roku stavkovne aktivnosti, ki so bile zaradi predčasnega odstopa prejšnje vlade začasno ustavljene, zaostrili.
Po objavi članka so s policije poslali odgovor oziroma pojasnilo, ki ga objavljamo v celoti:
»150 strokovnjakov iz policije je v zadnjih letih sodelovalo v mednarodnih projektih in ne samo policijski šefi – odgovor policije
Novinar pred pripravo članka na policiji ni preveril dejanskega stanja glede sodelovanja policijskih strokovnjakov in vodilnih delavcev v mednarodnih projektih, ampak ga je oprl na vsebino anonimnega pisanja, zaradi česar je objavil neresnične in zavajajoče navedbe, ki posameznike tudi diskreditirajo. To med drugim dokazujeta objavljena podatka, da sta med prejemniki plačil tudi Janez Rupnik, direktor Uprave uniformirane policije GPU, in Danijel Lorbek, direktor Policijske uprave Maribor, ki v izpostavljenem projektu v BIH nista sodelovala in nista prejela nikakršnih plačil.
V zadnjih letih je bilo v mednarodne projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja vključenih okoli 150 strokovnjakov z različnih nivojev organiziranosti policije. Strokovnjaki so, poleg projekta »Krepitev organov za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, Bosna in Hercegovina«, sodelovali še v projektih »Podpora pri prevzemu Schengenskega pravnega reda, Črna gora«, »Boj proti organiziranem kriminalu, Srbija« in »Podpora v boju proti pranju denarja, Bosna in Hercegovina«.
V skladu z nacionalnimi in EU pravili lahko v projektih sodelujejo strokovnjaki, ki imajo status javnega uslužbenca in so ustrezno izkušeni na področjih, za katere je razpisan projekt. V primeru izpostavljenega projekta v BIH je sodelovalo okoli 70 strokovnjakov z različnih nivojev policije, eden od ciljev projekta pa je bila tudi krepitev virov v policijskih agencijah BIH za strateško načrtovanje.
S sodelujočimi strokovnjaki se v skladu z Uredbo o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in programov bilateralne tehnične pomoči sklene sporazum o sodelovanju z opredeljenimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi v projektu. Strokovnjaki so v skladu s pravili lahko plačani od 250 do 450 evrov (bruto) na delovni dan, pri čemer so slovenski strokovnjaki prejemali najnižji predpisan znesek - 250 evrov (bruto) na delovni dan. Dejanska izplačila posameznikom so odvisna od opravljenega dela (omejitev največ 30 delovnih dni na leto) in so obdavčena v skladu z nacionalno zakonodajo. Sredstva za izvedbo twinning projekta so v celoti zagotovljena iz proračuna EU (Instrument za predpristopno pomoč) in se, poleg plačila sodelujočim strokovnjakom, namenjajo tudi za stroške projekta, preostali znesek pa se vplača v proračun RS.
V policiji za uspešno opravljanje nalog sodelujemo tudi z drugimi subjekti, ki lahko prispevajo k zagotavljanju nacionalne varnosti. V okvir mednarodnega sodelovanja oziroma mednarodnih projektov sodijo tudi projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (twinning projekti), ki so namenjeni za podporo in pomoč potencialnim kandidatkam za članstvo v EU ter razvoj usposobljenosti pristojnih organov. Policija je, v skladu z določili Uredbe o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in programov bilateralne tehnične pomoči, sodelovanje v vsakem projektu uskladila z nacionalno kontaktno točko za projekte institucionalne izgradnje (Ministrstvo za zunanje zadeve) ter pridobila predhodno soglasje Vlade RS. Postopki izbire razpisanega projekta, presoje o morebitnem sodelovanju glede na vsebino in cilje projekta ter prijave za izvedbo projekta potekajo transparentno.
Z izvajanjem projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja izpolnjujemo tudi cilje, zastavljene v Smernicah za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, »Krepitev sodelovanja na področju notranjih zadev, pravosodja in javne uprave«. Smernice določajo, da bosta Ministrstvo za notranje zadeve in policija nadaljevala prizadevanja za prenos standardov EU in držav članic schengenskega območja na področju migracij, upravljanja meja, boja proti čezmejnem organiziranem kriminalu in terorizma v države Zahodnega Balkana. Izvajanje projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja je konkretizacija navedenih smernic.
Poudarjamo še, da je bil izpostavljeni projekt v BIH, po navedbah neodvisne evalvacije, najboljši projekt v BIH do sedaj, deležen pa je bil tudi izdatne podpore njihovih medijev.
Novinar tudi ni preveril, koliko sredstev je bilo v preteklih letih namenjenih za policiste, saj se je v zadnjem obdobju stanje na področjih opreme policistov, voznega parka policije in investicij bistveno izboljšalo, kot pa je bilo pred tem. Prav tako podatki iz lanskega merjenja organizacijske klime kažejo, da so rezultati boljši pri vseh vprašanjih (skrb za zaposlene, medsebojni odnosi – med sodelavci in z vodji, integriteta in družbena odgovornost vodij).
Pri izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi gre za tako zavržna dejanja, ki jih je storil javni uslužbenec (policist), katerih posledica je izguba zaupanja predstojnika v njegova nadaljnja ravnanja, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja s takšnim javnim uslužbencem ni več mogoče.
V primerih, ko je pravnomočno odločeno, da je bila redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita ali da je bil nezakonit izrečen disciplinski ukrep, je delodajalec dolžan pravnomočno sodno odločitev spoštovati, kar pomeni v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi reintegracijo takšnega bivšega javnega uslužbenca.
V tistih primerih, ko glede na vse okoliščine in interes delodajalca oziroma Policije, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili, tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj, ugotovimo, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče in če sodišče s tem soglaša, ga kljub dobljeni sodbi policija ne zaposli nazaj.«
