Se vohunske naprave smejo prodajati?
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je pojasnila, da tržni inšpektorat nadzira skladnost tehničnih proizvodov. »S stališča tržnega inšpektorata vohunska oprema ni posebej opredeljena, zato jo je mogoče tržiti, če izpolnjuje zahteve, določene v področnih pravilnikih.«
Če boste v iskalnik vtipkali besedno zvezo prisluškovalne naprave, boste prišli do kar nekaj ponudnikov vohunske opreme in ugotovili, da boste za nekaj sto evrov z lahkoto posneli, kar se vam zahoče. Če bi na primer radi zaščitili svoje premoženje, vam nihče ne bo zameril, da ste kamero namestili v svoje stanovanje, če govorimo o snemanju poslovnih partnerjev, sestankov, zaposlenih in podobnega, pa je situacija drugačna.
Namestitev v petih minutah
Pa ne samo to, v ponudbi smo na eni izmed spletnih strani za manj kot 100 evrov našli posebno programsko opremo, s katero popolnoma nadzirate mobilni telefon svoje žrtve – lokacijo, klice, SMS-sporočila. »Namestitev ni zapletena in ne bo trajala več kot pet minut,« obljublja prodajalec. K sreči je treba ciljni telefon v roke dobiti fizično.
Skratka, situacija je takšna, da je ponudba tovrstnih naprav in programov skoraj neomejena; potrebna je samo iznajdljivost in že lahko na vsakem koraku spremljate in prisluškujete svojim otrokom, partnerjem, konkurenci na poslovnem področju.
Zloraba je kaznivo dejanje
SOVA lahko pridobiva podatke z nadzorovanjem in s snemanjem telekomunikacij, če to obliko nadzora na predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej dovoli predsednik Vrhovnega sodišča RS. »V letu 2017 je bilo za izvajanje teh oblik pridobivanja podatkov skupaj izdanih 596 odredb, v letu 2018 pa doslej 312 odredb,« so za Dolenjski list sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Ko smo se osredinili na to, kdo komu lahko prisluškuje, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik za Dolenjski list pojasnila, da glede na določbe slovenske zakonodaje lahko poleg policije, ki za to potrebuje sodno odredbo, prisluškovanje izvajata tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) in obveščevalno-varnostno službe (OVS) ministrstva za obrambo glede na določbe ZSOVA (Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji).
»Tehnično gledano, so se možnosti za prisluškovanje v zadnjem času pocenile in poenostavile, se je pa treba zavedati, da neupravičeno zvočno ali slikovno snemanje lahko predstavlja kaznivo dejanje,« je dodala.
Ker nas je zanimalo tudi to, kako je z nadzorom nad zaposlenimi, je pojasnila, da gre za zelo kompleksno problematiko, o kateri ni mogoče podati kratkega odgovora. »Zato bi poudarili predvsem, da morajo biti interni akti, ki opredeljujejo nadzor nad zaposlenimi, natančni, morajo biti transparentni, jasni zaposlenim in ne smejo določati nečesa, kar sicer prepovedujejo ustava in zakoni (na primer prisluškovanja). Vsak nadzor delodajalca mora torej biti v prvi vrsti zakonit, sorazmeren in transparenten.«
Prisluškovanje policije odredi preiskovalni sodnik
Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je pojasnil, da policija izvaja prikriti preiskovalni ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter s kontrolo in z zavarovanjem dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju, samo ob preiskovanju hujših kaznivih dejanj (na primer zoper varnost države, ugrabitev, pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, zloraba prostitucije, neupravičen promet in proizvodnja prepovedanih snovi in orožja, jemanje podkupnine ...).
