Potem ko se SLS ni uspelo prebiti v državni zbor, je odstopil njen predsednik Marko Zidanšek. Nehvaležno nalogo vršilca dolžnosti predsednika je po njem prevzel podpredsednik Primož Jelševar, ki je k sodelovanju povabil člane, ki so iz stranke izstopili ali bili iz nje izključeni.
Novi predsednik? Toplak zavrnil možnost kandidature
Na srečanju v organizaciji Kanglerja so kot predsednika združene SLS in NLS predlagali starosto stranke Ludvika Toplaka, nakar so se pojavili očitki, zakaj ne bi izbrali koga mlajšega. Toplak je kandidaturo medtem že zavrnil.
»Na dan volitev sem ocenil, da je padanje podpore neposredna posledica notranjih bojev. Tudi zaradi tega je na prvem glavnem odboru po volitvah ustanovljena skupina, kjer smo to analizirali. Na mojo pobudo smo se nato sestali v Novem mestu, kamor sem povabil vse sedanje in nekdanje akterje SLS,« nam je svoje načrte razkril Jelševar.
Po zahtevnem prvem sestanku, na katerem je Jelševar predstavil težave, ki so se nabirale 20 let, so v stranki sklenili, da je treba strniti vrste. »Po tem sestanku sem kot vršilec dolžnosti poslal vabilo vsem izključenim članom stranke – z opravičilom, češ da v preteklosti ni bilo vse prav,« nadaljuje Jelševar, ki ugotavlja, da je bilo to vabilo sprejeto izrazito pozitivno – kot prvi korak k spravi – osnova katere naj bodo skupne desnosredinske vrednote.
Institucionalizacija frakcijskega boja?
»Kljub obstoju teh različnih formalnih in neformalnih združenj zdaj za skupno mizo sedijo ljudje, ki se prej desetletja niso mogli pojaviti skupaj v istem prostoru,« z optimizmom ugotavlja Jelševar, ki sicer ni želel razkriti podrobnosti, koliko je teh različnih struj in kakšni so njihovi interesi. »Ne bi rekel, da so to neki strici iz ozadja, gre za posamezne skupine, ki imajo svoje interese. To ni nič posebnega za politično stranko. Ko pa ti boji med političnimi skupinami postanejo premočni in preveč vidni v javnosti, začnejo stranke izgubljati ugled.«
Jelševarja smo še konkretno povprašali o interesih Petra Vriska, ki je v izvršilni odbor stranke prišel pod Zidanškom – mnogi so tudi ugibali, ali je prav on v ozadju izključitve nekdanjega predsednika stranke Marjana Podobnika. »Peter Vrisk je samo eden bolj vidnih ljudi, imamo še mnoge akterje, ki delujejo na lokalnih nivojih,« je bil glede tega kratek Jelševar.
Lokalne uspehe je težko prevajati »Na ravni države ima SLS velike težave. Stranka je izgubila ideološki kompas, kar se kaže v slabih rezultatih na nacionalni ravni,« opaža Maksuti, ki opozarja, da se lokalnih uspehov ne da enostavno kopirati na državno raven. Vrnitev v DZ bo za stranko SLS po Maksutijevi oceni »izjemno težka«.
Ali upe polagajo na lokalni nivo?
Krogi okoli SLS so se nato sestali še dvakrat. Naslednjič v Brestrnici v Mariboru pod pokroviteljstvom nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je namignil, da bi po lokalnih volitvah svojo Novo Ljudsko stranko združil z SLS. Konec julija pa so imeli še klavzuro v Gorišnici pri Ptuju. Marjan Podobnik je po teh sestankih podal oceno, da bi znova poenotena SLS lahko dosegla boljši rezultat kakor na državnozborskih volitvah leta 1996.
Politični analitik Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment ne deli Podobnikovega navdušenja. »Poskus oživitve (prevetritve) stranke v tem trenutku je poskus za pripravo na lokalne volitve,« meni Maksuti. Opozarja, da napovedana kandidatura Zidanška za župana Celja, kjer bo izzval svojega nekdanjega strankarskega kolega Bojana Šrota, ki v Celju županuje že šesti mandat, kaže na to, da so člani stranke obupali nad nacionalno ravnjo. »Gre za naskakovanje politične funkcije v lokalnem okolju, ker jim je (vsem skupaj) nacionalna raven nedosegljiva. Pričakujem umazano politično tekmo,« je prepričan Maksuti.
Jelševar, nasprotno, v tem vidi znak demokratičnosti in subsidiarnosti stranke SLS, saj da ima Zidanšek polno podporo lokalnega odbora SLS v Celju, zaradi česar njegovo kandidaturo podpira tudi vodstvo stranke. »Mi smo ljudska stranka po evropskih načelih, grajena od spodaj navzgor,« je odgovoril na vprašanje, ali je Zidanškova kandidatura razlog, da se Šrot ni vrnil pod okrilje stranke, čeprav se je udeležil drugega srečanja zdajšnjih in nekdanjih članov v Brestrnici pri Mariboru, ki ga je organiziral nekdanji mariborski župan Franc Kangler.
