Število smrtnih žrtev zaradi poletne zabave na vodah precej niha, kažejo podatki, ki jih beleži Policija. Največ primerov utopitve smo v zadnjih desetih letih zabeležili leta 2012, ko jih je bilo 21, sicer pa je takšnih primerov letno med 9 in 13. Precejšnji delež, kar tretjina med njimi se zgodi na slovenski obali. Previdnost tako nikoli ni odveč.
Zavedati se je treba nevarnosti
Prva in osnovna zahteva za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Voda je lahko izredno nevarna, zato nikakor ne velja podcenjevati njene moči in precenjevati svojih sposobnosti. Pomembno je, da se kopalci in drugi rekreativci ob ali na vodi zavedajo mogočih nevarnosti, ki se lahko pripetijo. „Zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, tolmuni, valovi, skale, porasle z mahom in algami, spolzke brežine, nenadni zavoji in nepregledna mesta. Zapuščene gramoznice in vodni zbiralniki niso primerna mesta za kopanje. Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, in pri izvajanju različnih adrenalinskih športnih aktivnosti,“ opozarjajo na Agenciji RS za okolje (ARSO).
Največ lahko storimo sami
Otroku do sedmega leta starosti je vstop na kopališče dovoljen le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo.
Na Arsu dodajajo, da lahko za lastno varnost ljudje največ naredimo sami. „Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ali pod vplivom alkohola. Pred kopanjem preverimo temperaturo in globino vode. Premrzla voda lahko povzroči krč, skok v plitvo vodo je lahko usoden. Nikoli ne plavajmo sami in se od obale ne oddaljimo več, kot je dovoljeno. Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode. Ob obali otrok nikoli ne puščamo brez nadzora. Tudi če so v plitvi vodi, jih moramo neprestano opazovati. Če se znajdemo v težavah, se odzovemo mirno, preudarno in razsodno. Če opazimo, da se nekdo utaplja ali mu grozi neposredna nevarnost utopitve, mu pomagamo po svojih najboljših močeh. Vržemo mu vrv, palico ali kos obleke in ga poskušamo zvleči do obale. Če sami ne moremo pomagati, nemudoma pokličemo pomoč – center za obveščanje na številko 112 ali policijo na 113,“ svetujejo na Arsu.
Poleg neznanja plavanja so lahko razlogi za utopitev naravno okolje, izguba razsodnosti zaradi opojnih sredstev, izguba zavesti zaradi udarca ali kapi, precenjevanje lastnih sposobnosti.
Kako pomagati
Če pride do nesreče z utopitvijo, je treba ponesrečenca najprej potegniti iz vode, nato pa začeti oživljati. Pri reševanju ne oklevajte, obenem imejte v mislih tudi svojo varnost. Na nesrečo opozorite ljudi v okolici. Kdor zna in zmore, naj vam pomaga, pokličejo naj pomoč, nekdo naj beleži dogajanje. Drugi naj se umaknejo. Oživljajte ves čas do prihoda reševalcev – ne glede na to, ali ponesrečenec kaže znake življenja ali ne.
