Obračun je imel takojšen učinek, zmagovalka je bila znana na licu mesta. Dandanes pa vojne najstnic potekajo na družbenih omrežjih. Tipkovnica dopušča več časa za načrtovanje, taktike so zato vse bolj umazane. Ker natipkana beseda prenese veliko več manipulacij in laži kot obračun iz oči v oči, so udarci še bolj pod pasom. Število vključenih v to »frčanje perja« na medmrežju pa je seveda neprimerno višje od tistega na šolskem hodniku. Vojna se vleče dalje, v neskončnost in še naprej, kajti nič ne podžge razkurjene in »zatravmirane« najstnice bolj kot novi všečki.
In tako sta se ta teden na medmrežju »zravsala« šefa strank SDS in SD, Dejan Židan in Janez Janša. Spor je povzročila obskurna novička na enem izmed spletnih portalov, ki je objavil fotografijo Židana, očitno ujetega ravno v trenutku, ko je po ramenu potrepljal moškega kolega. Z domišljijo, ki nedvomno presega skromnost bivanja vseh nas ostalih v tem univerzumu, je bilo poleg fotografije pripisano, da »poskuša Židan moškega, ki ga objema, poljubiti«. Sama novička za tovrstni medij ni pravzaprav nič novega in posebnega. Prav tako ni dosegla odmeva apokaliptičnih razsežnosti in diskreditacij, kot je bil morda njen namen, ampak je povzročila le vihar v štamperlu vode. A pustimo za trenutek taktike in (ne)uspehe tvorcev naše medijske krajine ob strani in poglejmo, kakšen »odrasel« pingpong sta se po objavi šla Židan in Janša. Slednji je delil objavo, in v ogorčenem tonu, kot da z njo nima nič, s prstom pokazal na »nemoralnega« Židana. Ta se je branil izrazito moško – z novim tvitom. Janša mu je nanj odgovoril, češ da je slika pristna in da ne razume, v čem je težava. Židan pa je nato odgovoril s komentarjem, v katerega je pripel sliko Janše v Orbanovi družbi. Oprostite, ampak če že ni mogel biti tiho, bi bilo bolje, če bi Židan Janši namesto tega pokazal jezik.
Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. In resnično. Omenjeni primer sicer ni nič posebnega, saj gre za stalnico na političnem parketu. Šefi naših parlamentarnih strank, ki naj bi imeli v teh dneh urnik do vrha in čez natrpan s sestanki, dogovori, pogovori in vsemi drugimi državotvornimi aktivnostmi, imajo očitno več kot dovolj časa, da se »ravsajo« na družbenih omrežjih. Res nenavadno! Čas in voljo imajo navkljub dejstvu, da se te dni sočasno sestavljata dve koaliciji. Ena z računom, druga s krčmarjem, obojega pa nima nobena. Kar je sila nenavadna situacija, ki se ji verjetno čudijo tudi v drugih galaksijah, ampak to je že druga zgodba.
Komunikacija med politiki, način, kako jo tvorijo, taktike, ki jih ubirajo – vse to je ena navadna telenovela zafrustriranih najstnic. S temeljno razliko: tu gre za odrasle moške! In kje so pri vsem tem političarke? Zdi se, da sedijo ob robu peskovnika in razmišljajo, kdaj bi kolegom vzele kanglice in lopatke in jih poslale brez večerje spat.
In ker se več kot očitno naši vrli odločevalci nikoli ne bodo zmogli usesti na pivo ali deci »jabija« z deci vode in se o svojih travmah pomeniti kot odrasli, uporabe družbenih omrežij pa jim ne moremo prepovedati, potem nam preostane le eno – da njihovih objav ne jemljemo resno, jih ne všečkamo in delimo, ampak od njih zahtevamo, da končno začnejo iz peska delati potičke. Ali pa jih pošljimo brez večerje spat.