Slovenija, kot kaže, upravičeno spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. O letošnjem vremenu pri nas, ki vzbuja čedalje večjo skrb, smo povprašali mag. Tanjo Cegnar, klimatologinjo in meteorologinjo z Agencije RS za okolje. Povedala je, da ekstremno vreme pretresa tudi preostanek Evrope. Zadnja tri leta so bila na svetovni ravni najtoplejša doslej. Prav takšno, vroče in z več ekstremnimi vremenskimi dogodki, naj bi bilo tudi letošnje poletje.
Toča se rada izmuzne
»Toča je pogosta spremljevalka močnih neviht. Ker se pojavlja na omejenem območju, se naši merilni mreži pogosto izmuzne. Dokaj dobro pa lahko o verjetnosti pojava toče sklepamo z radarskih slik.«
»Na svetovni ravni se je leto 2017 uvrstilo med tri najtoplejša. Bilo je najtoplejše leto brez pojava el niño, ki močno vpliva na svetovno povprečno temperaturo. Naraščanje ravni toplogrednih plinov v ozračju se je tudi lani nadaljevalo, ker se izpusti na svetovni ravni žal ne zmanjšujejo. Pričakujemo lahko, da bo leto 2018 prineslo nove najvišje ravni toplogrednih plinov v ozračju, s tem pa tudi nadaljevanje segrevanja ozračja. Letos smo že vse od začetka leta priča velikim spremembam. Najprej smo imeli najtoplejši januar v zadnjih tridesetih letih, sledila sta neobičajno hladna februar in marec. Marca so bile vsaj v prvi polovici meseca razmere povsem zimske, saj je snežilo tudi po nižinah, z izjemo nižjih krajev Primorske. Sledil je najtoplejši april doslej, tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Maj se tudi uvršča med nadpovprečno tople mesece, čeprav je bilo v preteklosti že nekaj toplejših majev. Poletno toplo vreme se je nadaljevalo tudi junija,« je naštevala Cegnarjeva. »No, maj je pri nas že v preteklosti veljal za mesec, ko so zelo težko trije zaporedni dnevi povsod v Sloveniji brez padavin. Letošnji maj in začetek junija pa sta posebna zaradi vztrajnosti enega vremenskega tipa. Tako se zdi vremenska napoved iz dneva v dan enaka.«
Ekstremno vreme tudi po Evropi
»V prvi polovici marca je težave povzročal val mrzlega zraka od vzhoda, ta je segal tudi nad britansko otočje. V Skandinaviji se že nekaj časa spopadajo s sušo, ki je posledica pomanjkanja padavin in tega, da razmeroma topel zrak sega visoko proti severu, nad južno Skandinavijo. V srednji Evropi so se prav tako kot pri nas pojavljale krajevno močne nevihte z nalivi. K tako močni nevihtni aktivnosti prispeva tudi nadpovprečno toplo morje. Tako močno in obsežno nevihtno dejavnost z močnimi nalivi bi bolj pričakovali poleti in morda še na začetku jeseni.«
Močni nalivi, toča, poplave
V preteklem mesecu nas je vsakodnevno izdatno zalivalo z neba, meteorna voda je poplavljala ceste, hiše in kleti, marsikje je klestila toča. »A hkrati v dnevih, ko so močni nalivi prizadeli posamezne kraje, na številnih območjih ni padla niti kaplja dežja. Za krajevne nevihte, ki nastanejo zaradi pregretosti spodnjih plasti ozračja, je značilno, da so porazdeljene zelo neenakomerno. Večja verjetnost za njihov nastanek je v hribovitem svetu.«
Nadpovprečno toplo – in nevihtno
Letni časi izgubljajo značaj
»Manj mrzle zime, spremenljivost podnebja s pogostejšimi večjimi odkloni od povprečnih razmer, toplejše podnebje in vroča poletja s pogostimi vročinskimi valovi – vse to res daje občutek, da klasični letni časi izgubljajo svoj značaj.«
Kaj povzroča letošnje tako intenzivno in pogosto nevihtno dogajanje pri nas? »Že aprila smo v vremenski napovedi pogosto omenjali krajevne nevihte, predvsem popoldne in večernih urah, in to ob za pomlad neobičajno visoki temperaturi. Neobičajno topel zrak je pogosto segal tudi visoko proti severu, celo nad južno Skandinavijo. Območje visokega zračnega tlaka se je večinoma zadrževalo nad severno Evropo in tam zadrževalo ustaljene vremenske razmere, zaradi katerih se je ob pomanjkanju padavin na jugu Skandinavije povečala nevarnost požarov v naravnem okolju. Večina Evrope, predvsem pa njena južna polovica, je pod vplivom polja enakomernega zračnega tlaka. Zrak v nižjih plasteh ozračja je nadpovprečno topel in vsebuje precej vlage. Vreme v takih razmerah krojijo razmere v višjih plasteh ozračja. Že nekoliko hladnejši zrak v višjih plasteh pomeni, da se ozračje ob sončnem vremenu v spodnjih plasteh pregreje in postane labilno. Posledica je nastajanje kopastih oblakov in krajevnih neviht.«
Pred nekaj tedni je bil na strani ARSO sočasno objavljen rdeč alarm z najvišjo verjetnostjo za točo v kar desetih slovenskih pokrajinah. Vzrok je enak: »Gre za stopnjo labilnosti ozračja. Bolj ko je ozračje labilno, več neviht pričakujemo.«
Nas mora skrbeti?
Tudi velike poplave so pogostejše! »Podatki kolegov hidrologov na ARSO kažejo, da so velike poplave v zadnjih desetletjih pogostejše, kot so bile v preteklosti. Precej verjetno je, da se bo ta trend nadaljeval. Drugo vprašanje je, koliko škode bodo taki dogodki povzročili. To je odvisno od naših ukrepov. V svetu, še posebej v Evropi, veliko pozornosti namenjamo razvoju prilagoditvenih strategij.«
»Skrbeti nas mora, da so bila zadnja tri leta na svetovni ravni najtoplejša doslej. Prav tako se povečuje količina toplote, ki se skladišči v oceanih. To vsekakor ne more miniti brez vpliva na vremenske vzorce in pogostost vremenskih ekstremov. A ob tem je treba poudariti, da se veča tudi naša ranljivost (zaradi vse več infrastrukture) in s tem škoda, ki jo povzročajo ekstremni vremenski dogodki. Tako je lansko leto po podatkih o škodi zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v svetovnem merilu med najdražjimi doslej. Prilagajanje na podnebne spremembe je nujnost že sedaj, v prihodnje pa bo še pomembnejše.«
Kaj se bo dogajalo s podnebjem v prihodnje?
To je odvisno tako od naraščanja toplogrednih plinov kot od naravne spremenljivosti podnebja, je prepričana Cegnarjeva. Ekstremne temperature, padavine in suša so nedvomno povezane s segrevanjem ozračja. A kaj storiti, da se nam ne bo zgodil najbolj črn scenarij? Ukrepati moramo vsi, države, politika in ne nazadnje vsak od nas, da omilimo posledice in vsaj upočasnimo to brezglavo onesnaževanje ter uničevanje narave. Dokler ne bo drugih rešitev, kot je letalska protitočna obramba, ki ji naši vremenoslovci ne zaupajo, kmetovalcem ostanejo zavarovalnice in naložbe v učinkovite protitočne mreže. Vsem nam pa, da redno spremljamo vremenska opozorila, se čim bolj vsestransko prilagodimo vremenskim ekstremom in smo čim manj energijsko potratni, da se ne bomo vrteli v začaranem krogu. Že takoj danes, ne jutri, pojutrišnjem.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
