Pomembno sporočilo prinaša štajerska osnovnošolska učiteljica Ksenija Tripkovič ob zaključku šolskega leta, ko se naši otroci trudijo doseči čim boljše ocene.
»V vsej tej norišnici ocenjevanja ob koncu šolskega leta si želim, da bi lahko otrokom v spričevala napisala tudi pohvalo o njihovi srčnosti, prijaznosti, empatiji, pogumu ... Veliko je namreč otrok, ki ne morejo imeti odličnih ocen, si pa jih zaslužijo za omenjene vrednote. In te so zame vredne več kot vse odlične ocene pri šolskih predmetih. S pomočjo visokih ocen lahko pridejo do višje izobrazbe, zaradi teh vrednot pa postanejo ljudje,« se glasi njeno razmišljanje, ki ga je z javnostjo delila prek družbenih omrežij in požela val odobravanja.
Pritisk na otroke
Ker smo z njo o tem želeli podrobneje govoriti, smo se jo odločili poklicati in jo prositi, da v zvezi s tem z nami in našimi bralci podeli še več misli. Z veseljem je privolila in najprej pojasnila, zakaj se je odločila, da nagovori javnost. »Da sem se odločila za zapis na spletu, je bilo 'krivih' kar nekaj mojih misli in občutenj ob koncu šolskega leta; bolelo me je predvsem dejstvo, kako nekateri starši pritiskajo na otroke glede ocen, ki so zanje zaradi njihovih sposobnosti previsoko postavljene,« izpostavlja.
Ocene in vrednote
Dodaja, da tako kot vsako leto tudi letos opaža, kako močni morajo biti nekateri učenci, ker življenje ni prijazno z njimi. »Ko opazuješ otroka, ki izgubi enega od staršev in mora biti tako zelo močan, da mu kljub vsemu uspe nadaljevati svojo pot in ob tem pomagati še svojim bližnjim … Ko opazuješ otroka, ki mu v enem šolskem letu uspe zvišati vse svoje zaključne ocene za eno ali celo dve oceni … Ko s ponosom opazuješ, kako iz ljubosumnosti med sošolci raste prijateljstvo in zaščitništvo … Ko se deklica sredi teka na občinskem tekmovanju v atletiki ustavi in pomaga neznani sotekmovalki, ki si je poškovala nogo … To so zame zmage in vrline, ki pa nekaterim (na srečo ne vsem) staršem pomenijo manj kot ocene iz predpisanih predmetov,« poudarja.
Veliko staršev se ji je zahvalilo, saj zaradi njenih besed zdaj razmišljajo drugače. Oglasila se ji je tudi mamica, ki je spoznala, da je bila do svoje hčerke prezahtevna, in bo to zdaj spremenila.
Svojim otrokom in učencem zato poskuša predstaviti dejstvo, da se za prijaznost, sočutje, empatijo … lahko odločimo in z njimi živimo, ne moremo pa vplivati na dejstvo, kako nadarjeni smo na določenih področjih. »Pridnost in vestnost nam pomagata pri doseganju boljšega učnega uspeha, a ni vse samo v tem.«
Naj otrok raste
Kot učiteljica pri poučevanju dveh jezikov stavi na gradnjo zelo kakovostnih odnosov z učenci. »Nanje vedno gledam kot na bodoče odrasle, ki bodo kot popotnico v življenje od mojih učnih ur vzeli ne samo načrtovane standarde znanj, ampak tudi naše številne pogovore o odraščanju, odnosih, spoštovanju do vseh ljudi, živali, narave. Veliko pomembnejše se mi zdi, da otrok raste kot človek, ne pa da le odkljukamo in ocenimo, katere zastavljene učne cilje je dosegel,« so njene modre misli.
Naša sogovornica, Ksenija Tripkovič, učiteljica na Osnovni šoli Selnica ob Dravi, tudi ne more poudariti dovolj, kako pomembne so pohvale. »Ne znam opisati občutka, ko vidim in čutim, kako lahko z njimi vplivam na otroka. Vsakemu staršu, ki pride na pogovorne ure, zato skušam najprej predstaviti odlike otroka, šele nato predstavim morebitni problem,« izpostavi.
V spričevalo bi pripisala, kako je učenec napredoval na področju vrednot; kje se je še posebej izkazal in kakšen pozitiven vpliv je zato imel na okolico.
K ministrici
Zato si srčno želi, da bi spričevalo vsebovalo kot nekakšno kratko opombo, a ne iz vedenja, kakor smo je bili vajeni v času šolanja nekoliko starejših generacij, ker ne zajema posameznika in je le posplošena oblika ocene. »Pripisala bi, kako je učenec v tem letu napredoval na področju osebnostnih vrednot, kje se je še posebej izkazal in kakšen pozitiven vpliv je zato imel na okolico,« je njen predlog. Resno razmišlja, da bi idejo predstavila čim širši javnosti, morda tudi pristojnemu ministrstvu.
