Ponudbena cena edinega izvajalca Letalskega centra Maribor, ki naj bi 22. junija vendarle začel izvajati protitočno letalsko obrambo, je za branjenje območja 71 občin oziroma približno 4000 kvadratnih kilometrov prvotno znašala 400 tisoč evrov, v pogajanjih pa so prišli do sprejemljivejše cene, saj je ponudnik ponudbo znižal na 252 tisoč evrov. Ob številnih letošnjih neurjih je letalo za protitočno obrambo ostalo na tleh. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, pa naj bi bile aktivnosti javnega naročila izbire izvajalca letalske obrambe pred točo v zaključni fazi. Na podlagi pooblastil 57 občin in denarja vlade so namreč po pogajanjih in dodatnih sredstvih nekaterih občin le uspeli zagotoviti dovolj denarja. Podpis pogodbe z izvajalcem bo tako mogoč takoj, ko poteče zakonsko predpisani rok objave obvestila za predhodno transparentnost – ta se izteče v osmih delovnih dneh od objave obvestila, torej 21. junija.
Razširjeno območje branjenja
Letalski center Maribor bo območje s skupno površino okoli 3700 kvadratnih metrov branil z enim letalom za okoli 252 tisoč evrov.
Kmetijsko ministrstvo bo za izvajanje letalske zaščite pred točo prispevalo 35 odstotkov denarja, preostalo pa občine, ki so pristopile k sofinanciranju te zaščite. Od 71 občin jih 57 skupaj zagotavlja okoli 164 tisoč evrov, država pa je k temu dodala še okoli 88 tisoč evrov (oba zneska sta z DDV).
Za izvajanje letalske obrambe so sicer občine skupaj s kmetijskim ministrstvom lani zagotovile 164 tisoč evrov (od tega 57.040 MKGP). A takrat je letalo izvajalo zaščito na območju 52 občin oziroma 2900 kvadratnih kilometrov površin. Letos pa je območje branjenja razširjeno tudi na Prekmurje oziroma na vsega skupaj 71 občin ali 3700 kvadratnih kilometrov.
Brez vlaganj
Na podlagi pooblastil 57 občin in denarja vlade so namreč po pogajanjih in dodatnih sredstvih nekaterih občin le uspeli zagotoviti dovolj denarja. Na poziv za dodatna sredstva se je odzvalo 19 občin, od tega jih je bilo 12 pripravljenih prispevati dodatna sredstva.
»Prvotno ponudbo smo znižali za več kot 100 tisoč evrov, kar pomeni, da bo tudi letos manj za sanacije in ne bo nobenih vlaganj v opremo ter da bomo spet delali na minimumu. V Avstriji samo za območje Štajerske za obrambo pred točo namenijo več kot 1,5 milijona evrov, pa branijo manjše območje, kot ga branimo mi. Oni imajo samo na graškem letališču šest letal za posipavanje točonosnih oblakov, mi pa območje žal branimo samo z enim letalom, saj pri tako nizkem financiranju drugače ne gre,« je močno znižanje končne ponudbene cene razložil vodja zračne obrambe proti toči iz letalskega centra Darko Kralj in dodal, da del stroškov letal in njihovega vzdrževanja krije letalski center. »Da lahko izvajamo to zaščito, je poleg opreme in reagenta potrebno veliko usposabljanja, kup administracije, raznoraznih soglasij, logistike in tako dalje. Posadko sestavljajo pilot letala, kopilot in radarist oziroma navigator na tleh, ki vsak dan dežura od devete ure do sončnega zahoda oziroma zaprtja mariborskega letališča. Na razpolago imamo deset posadk in vse to stane.«
Ponoči protitočne obrambe ne izvajajo
Če ne bo zapletov, bo tako od 22. junija dalje imela severovzhodna Slovenija letalsko protitočno obrambo. Za nekatere je ta smiselna, za druge ne. Sploh ob tem, da se v zadnjem času spopadamo tudi z neurji in točo zvečer oziroma ponoči, ko poletov ne izvajajo. »Po osmi uri zvečer letalo tudi ne more odleteti, saj je letališče odprto le do osmih. A najhujše nevihte s točo, ki povzročijo največ škode, so v popoldanskem času, ko je ozračje pregreto. V sosednji Avstriji je sicer bila pobuda tudi po izvajanju letalske obrambe v nočnem času, pa se je izkazalo, da je manj uspešna,« še zavrača pomisleke Kralj.
