Število čakajočih na Skupnosti socialnih zavodov vsak dan sproti osvežijo, a se številka iz dneva v dan žal kaj bistveno ne spremeni. Na dan 19. 6. je bilo aktivnih prosilcev za bivanje v domovih za starejše na območju celotne Slovenije kar 10188. In število prostih mest? Nič.
Čakalne dobe nižje, a še vedno (pre)dolge
Število čakajočih na domove za starejše po območjih:
Celje: 805 čakajočih; Koper: 547 čakajočih; Kranj: 1038 čakajočih; Krško: 317 čakajočih; Ljubljana: 4729 čakajočih; Maribor: 1216 čakajočih; Murska Sobota: 163 čakajočih; Nova Gorica: 921 čakajočih; Novo mesto: 230 čakajočih; Ravne na Koroškem: 226 čakajočih.
* Stanje na dan 19. 6. 2018
Čakalne dobe so se v primerjavi s prejšnjimi leti sicer precej znižale, za visoke številke so namreč krivi tudi mnogi, ki se na seznam zgolj prijavijo, a doma v resnici ne potrebujejo. V različnih krajih se seveda na prostor v domu za starejše čaka različno dolgo. A če upoštevamo povprečje, se na primer v Ljubljani na prostor v dvoposteljni sobi čaka tudi do dve leti in pol, na enoposteljno sobo pa tudi dlje. Vodilni v zavodih opozarjajo na vse bolj katastrofalne razmere in tudi na račun minusa, ki ga ustvarjajo zaradi prenizkih cen zdravstvenih storitev. Nastala je luknja, globoka okoli deset milijonov evrov. Manjkajoča sredstva bodo zdaj primorani pokriti iz dela oskrbnin, ki bi bil sicer namenjen za investicijsko vzdrževanje in amortizacijo, torej za nujno potrebne izboljšave in prenove objektov. Kot so zapisali v skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je povsem nesprejemljivo, da se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz oskrbnin, ki jih plačujejo stanovalci, zlasti ob dejstvu, da stanovalci domov za starejše in njihovi svojci iz lastnega žepa krijejo že kar 70 odstotkov stroškov domske oskrbe, ta delež pa se kljub visoki gospodarski rasti iz leta v leto povečuje.
Cene oskrbe na dan
ZPS svetuje
Še vedno je veliko prosilcev, ki oddajo vlogo za sprejem zgolj zato, da bi se postavili v čakalno vrsto. Zato svetujemo, da večkrat pokličete socialno delavko v domu, kjer ste oddali vlogo, in s tem potrdite, da vas sprejem v dom še vedno zanima, ko se boste odločili za to.
Preverili smo tudi cene oskrbnin na dan na osebo v domovih za starejše. Pri cenah ni večjega odstopanja, gibljejo se med 18 in 19 evrov. V Domu starejših občanov Šiška boste za posteljo v dvoposteljni sobi, če ne potrebujete neposredne osebne pomoči, odšteli 18,83 evra na dan (564,9 evra mesečno), v Domu starejših občanov Kamnik 18,92 evra na dan oziroma 567,60 evra mesečno, v Domu ob Savinji Celje pa 18,30 na dan, kar na mesec znaša 549 evrov. Nekoliko drugačna je slika, če bi želeli enoposteljno sobo, v tem primeru cene poskočijo nad 20 evrov na dan. Seveda pa se cene višajo tudi glede na oskrbo, ki jo starejša oseba potrebuje. Več ko je potrebne nege, višje so cene. V primeru najzahtevnejših starostnih in zdravstvenih težav pa se cene za posteljo v dvoposteljni sobi lahko dvignejo tudi nad 30 evrov na dan.
Znižajte strošek bivanja
Mesečni strošek bivanja v domu starejših si lahko znižate z dodatkom za pomoč in postrežbo (od 146 pa do skoraj 419 evrov). Do njega so upravičeni prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb (ker se na primer ne morejo samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti …). Zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upravičenec, njegov pooblaščenec ali skrbnik pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek se lahko začne tudi na predlog osebnega zdravnika.
