Novice Svet24

Sta

Ekstremno vreme, ki je pred desetimi dnevi zelo hudo prizadelo jugovzhodni del Slovenije, buri javnost.

Na spletu se oglašajo tisti, ki trdijo, da pojav toče nad Črnomljem ni bil naključje, saj je vzporedno z vremensko katastrofo potekala vojaška vaja Slovenske vojske Jadranski udar 2018, katere del je bilo tudi letalsko urjenje. Po njihovem mnenju naj bi pri tem vojaška letala uporabljala »nekaj«, kar naj bi povzročilo padanje ledenih »bomb« – toče. To je stališče, ki ga na družbenem omrežju Facebook zagovarja skupina Civilna iniciativa Modro nebo (CIMN).

Facebook

Zgovorna statistika:
- škoda je ocenjena na skoraj 20 milijonov evrov,
- Črnomlju je pomagalo kar okrog 2700 gasilcev, 300 drugih pomagačev, zdaj pa je na Dolenjskem tudi ekipa Slovenske vojske,
- toča je poškodovala 1300 objektov
- pri intervencijah so med drugim uporabili dobrih 32 ton zaščitne folije, kar okrog 700 kilogramov žebljev, 25 kubičnih metrov desk, dobrih 12.100 litrov goriva in izdali nekaj več kot 2100 prehranskih obrokov.

Zli nameni?

Omenjena skupina sicer podpira teorijo, da potniška, vojaška in druga letala po našem nebu brizgajo človeku in njegovemu okolju nevarne kemikalije, s ciljem zastrupljanja in zmanjševanja svetovnega prebivalstva. Gre za tako imenovano teorijo o kemičnih sledeh letal (chemtrailsih), za katere je znanstvene podlage še bolj malo, a jo njeni privrženci kljub temu vneto zagovarjajo, češ da je to početje elite strogo varovana skrivnost in zanjo javnost ne sme vedeti.

Na očitke CIMN se je odzvala tudi Slovenska vojska. Njihov tiskovni predstavnik Simon Korez je medijem dejal, da najrazličnejše teorije, ki povezujejo vremenske ujme z vajo Jadranski udar 2018, s strokovnega vidika nikoli ne bi vzdržale resnejših razprav in da vojaške dejavnosti v zračnem prostoru niso v ničemer povezane s posledicami neurja v Črnomlju. »V Slovenski vojski zavračamo vse navedbe na to temo,« je poudaril.

Kaj trdijo

Po Korezovi izjavi pa se je na spletu oglasil še dr. Gorazd Pretnar, eden najbolj znanih mikrobiologov pri nas. »Lahko je tudi vojaški manever povzročitelj oblakov s točo. V jedru točnih zrn – kep se nahajajo bakterije, ki so tipične za površine zelenih rastlin. Gre za bakterijo Psevdomonas siringe, ki vodo zamrzne že pri petih stopinjah Celzija,« izpostavlja Pretnar. Doktorja smo iskali za dodatna pojasnila, a ga do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti. Pričakujemo, da nam bo več informacij v zvezi s tem lahko posredoval v naslednjih dneh, o čemer bomo poročali.

Civilna iniciativa trdi, da so z vojaškimi letali v nevihtne oblake, z namenom namernega ustvarjanja toče in s tem škode na človekovem imetju in v naravi, vnašali posebno bakterijo.

Kaj sploh je omenjena bakterija in kako je vpletena v celotno zgodbo, na svojih spletnih straneh pojasnjuje Civilna iniciativa Modro nebo. »Bakterija povzroča ustvarjanje ledenega jedra – toče pri višjih temperaturah kot običajno,« navajajo in dodajajo, da je drugi učinek bakterije še ta, da poškoduje rastline v smislu ožganin, črnih pik, zvijanja listov in podobno, kar zelenje uničuje. »Pri vsem skupaj se lahko upravičeno vprašamo, ali obstaja vojaška aplikacija bakterije Psevdomonas siringe, kjer bi jo lahko namerno posipavali, torej vnašali v nevihtne oblake z letali, z namenom namernega ustvarjanja toče ali namernega ustvarjanja škode na pridelkih,« še izjavijo. Tudi njih smo prosili za dodatna pojasnila v zvezi z njihovo teorijo, a odziva ni bilo.

Poziv iniciativi

Skupina in njihovo stališče ima tudi mnogo nasprotnikov, ki jih zavzeto kritizirajo, češ, kako so lahko tako glasni o vsem skupaj, če nimajo pojma o tem, in da njihove teorije stojijo na trhlih tleh, ker da dokazov ali kakršnekoli znanstvene podlage za vse skupaj sploh nimajo. Posamezniki, ki kritizirajo CIMN, to nagovarjajo, naj svoje stališče podkrepi z nečim otipljivim: »Analiza toče bi vas stala okrog 100 evrov. Če ste tako zagreti, jo naredite in se bomo potem pogovarjali naprej,« so njihovi predlogi.

Nasprotniki teorije zarote o chemtrailsih tiste, ki jo zagovarjajo, pozivajo, naj v prihodnje, ko bodo menili, da so v toči ali dežju prisotne nevarne kemikalije, opravijo analize, saj te niso drage.

Skupna škoda v občini Črnomelj sicer znaša okrog 18,5 milijona evrov, a ta ocena še ni dokončna. Škoda na stanovanjskih objektih je presegla šest milijonov evrov, na gospodarskih objektih znaša skoraj štiri milijone in na industrijskih 6,5 milijona evrov. Škoda na javnih zavodih znaša nekaj več kot 1,2 milijona evrov, na devetih objektih kulturne dediščine 100.000 evrov, na kmetijskih posevkih in trajnih nasadih pa okrog 330.000 evrov. 

Občina Črnomelj je tudi že začela zbiranje vlog za prijavo škode. Oškodovanci obrazec vloge dobijo v občinski mali sejni sobi ali na uradni občinski spletni strani. Vloge, ki naj jim po možnosti priložijo fotografijo nastale škode, morajo občani oddati do 22. junija.