Preden se odpravimo na volišča, je dobro, da malce pogledamo v preteklost, kako so nam vladali prejšnji izbranci ljudstva in kaj so naredili. Ogledali smo si delo zadnjih petih vlad.
3. 12. 2004 – 21. 11. 2008 – predsednik vlade Janez Janša (koalicija: SDS, NSi, SLS, Desus)
1. 11. 2008 – 10. 2. 2012 – predsednik vlade Borut Pahor (koalicija: SD, LDS, Zares, Desus)
10. 2. 2012 – 20. 3. 2013 – predsednik vlade Janez Janša (koalicija: SDS, DLGV, SLS, NSi, Desus)
3. 2013 – 18. 9. 2014 – premierka Alenka Bratušek (koalicija: PS (ZaAB), SD, DL, Desus)
18. 9. 2014 – premier Miro Cerar (koalicija: SMC, Desus, SD)
V predvolilnem boju je bilo v javnosti veliko prepriranja o tem, kdo je kriv za visoko zadolženost naše vlade. Pa poglejmo: v času prve vlade Janeza Janše se je bruto zunanji dolg naše države več kot podvojil in narasel na 25 milijard evrov, prav tako se je znatno povišal dolg države in dolg, za katerega poplačilo jamči država. Naš dolg je naraščal. Neto javni dolg se je sicer nato v času prve vlade Janeza Janše zmanjšal (2007), a leta 2008 spet začel naraščati, ob tem, da se je skokovito povečal zasebni dolg. Neto javni dolg je nato naraščal in se do leta 2015 povzpel na 31,4 milijarde evrov, potem pa se je v času vlade Mira Cerarja počasi začel zmanjševati in leta 2017 padel na 29,1 milijarde evrov. Dolg sektorja država se je najbolj povečal v času vlade Alenke Bratušek, ki je morala reševati bančni sektor.
Vsota vsega, kar naša družba proizvede, je med letoma 2004 in 2008 lepo rasla. Stopnja rasti je bila najvišja v času prve vlade Janeza Janše, leta 2007, ko smo dosegli celo 6,9-odstotno rast. A temu uspehu je kmalu sledila streznitev in posledice nesmotrnih ravnanj v času debelih krav smo plačali tudi s padcem BDP. Leta 2009, sicer v času vlade Boruta Pahorja, je slovenski BDP padel za kar 7,8 odstotka, a kot rečeno, je bil ta šok posledica preteklih ravnanj. Opomogli smo si šele leta 2013, ko smo precej presenetljivo spet zabeležili triodstotno rast, v času zadnje vlade pa rast znova dosega nadpovprečne številke. Leta 2017 je bila petodstotna, napovedi so enake tudi za leto 2018.
Plače in zaposlovanje v javnem sektorju vse bolj delijo Slovence. To smo lahko opazili ob zadnjem stavkovnem valu, ki ga je prekinil odstop Mira Cerarja. Masa javnih plač je največji poskok doživela v času prve Janševe vlade, ko se je povečala za 17,8 odstotka, rasla pa je tudi v času vlade Boruta Pahorja (7,1 odstotka). Če je bil Janša prvič radodaren, pa je v času druge vlade z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf) poskrbel, da so morali zaposleni v javni upravi zategniti pas. Masa plač se je znižala za 3,1 odstotka, prav tako se je umirila rast števila zaposlenih. Pravega podatka o prirastu zaposlenih ni, ker se je to v teh letih merilo po številu opravljenih ur, in ne po dejanskem številu delavcev. Alenka Bratušek je tudi po zaslugi Zujfa lahko še vodila varčevalno politiko, medtem ko je Miro Cerar na podlagi gospodarske rasti ukrepe odpravil in sprostil rast plač ter tudi zaposlovanje.
Slovenske stranke se močno razlikujejo v pogledih na to, katero od podjetij, ki so še ostala v lasti države, je treba prodati in katero obdržati. Velik privatizacijski val je sprožila prva vlada Janeza Janše; zaznamovali so ga tako imenovani tajkunski prevzemi, pri katerih so bile najodmevnejše zgodbe povezane z Mercatorjem, Pivovarno Laško in Istrabenzom. Prodalo se je tudi nekaj zelo uspešnih podjetij, s Slovensko industrijo jekla na čelu, v katero je država vložila 736 milijonov evrov, prodana pa je bila za 105 milijonov evrov. V drugem valu privatizacije je vlada Alenke Bratušek sestavila seznam strateških naložb oziroma podjetij, ki jih je nameravala obdržati, in podjetij, ki bi šla v prodajo. Na seznamu za prodajo so bili tudi Telekom, NLB in NKBM. Prodaja prvega je neslavno propadla, za NLB se je vlada Mira Cerarja precej nespretno pogajala, NKBM pa je bila leta 2016 zaradi zavez, ki jih je država dala EU v času vlade Alenke Bratušek, prodana za 250 milijonov evrov, čeprav smo vanjo vložili kar 870 milijonov evrov.
Minimalna plača se je v času prve vlade Janeza Janše dvignila s 521,83 na 589,19 evra bruto. Borut Pahor je poskrbel za zadovoljstvo najslabše plačanih delavcev in za veliko nezadovoljstvo delodajalcev, ko je minimalno plačo dvignil na 734,15 evra bruto. Delodajalci še danes jamrajo, kako veliko škodo in rušenje plačnih razmerij jim je prinesel ta enkraten dvig, medtem ko predstavniki sindikatov opozarjajo na neugoden položaj, v katerem bi se delavci znašli ob prihodu krize, če tega dviga ne bi bilo. Minimalna plača se je nato sicer usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin in skromno rasla, nato pa je sledilo novo znatno povišanje, s prvim januarjem letos, ko se je na predlog ministrstva za delo pod vodstvom Anje Kopač Mrak dvignila na 842,79 evra bruto.
V mandatu prve vlade Janeza Janše se je povprečna starostna pokojnina povečala za 18,67 odstotka, povprečna pokojnina za 20,18 odstotka. Leta 2010 je po referendumu propadla pokojninska reforma, ki jo je predlagala Pahorjeva vlada. Leta 2012 pa je bila sprejeta tako imenovana mini pokojninska reforma, ki je prinesla postopno zvišanje starostne meje za upokojitev in zvišanje delovne dobe. Zujf je praktično zamrznil pokojnine, ki so prvo povišanje doživele v mandatu vlade, ki se poslavlja. V tem mandatu so tudi uvedli minimalno starostno pokojnino, ki za polno delovno dobo znaša 500 evrov.
