BDP z rastjo

Izpostavljajo visoko rast domače potrošnje

T.L./STA
31. 5. 2018, 11.07
Posodobljeno: 31. 5. 2018, 11.24
Deli članek:

Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka.

Profimedia
Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka.

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 5,0 odstotka, je objavil statistični urad.

Podražitev sadja, naftnih derivatov in počitniških paketov

Cene življenjskih potrebščin so se maja v mesečni primerjavi zvišale za 1,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za dva odstotka, je danes objavil državni statistični urad. V primerjavi z aprilom so se najbolj podražili sadje, naftni derivati in počitniški paketi, v primerjavi z lanskim majem pa hrana ter gorivo in energija. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila maja 2,2-odstotna, v enakem mesecu lani pa 1,5-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila po lanskih 0,9 odstotka tokrat 1,5-odstotna, mesečna rast cen pa je bila enoodstotna.

Na uradu so izpostavili visoko rast domače potrošnje. Ta se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečala za 5,3 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in enaka medletna rast kot v prvem lanskem četrtletju. Gre za najvišjo številko po letu 2008.

Od glavnih komponent domače potrošnje, to je zasebne in državne potrošnje ter investicij, so se opazneje povečale bruto investicije. Te so se povečale za 14,7 odstotka, kar je za sedem odstotnih točk več kot v zadnjem planskem četrtletju in za 0,5 odstotne točke več kot v prvem trimesečju lani. K visoki rasti bruto investicij so po pojasnilih statistikov opazneje prispevale spremembe zalog oz. njihovo povečanje. Te so k skupni rasti BDP tokrat prispevale 1,3 odstotne točke.

Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, kar je približno za toliko kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.

Saldo menjave s tujino je tokrat negativno vplival na rast BDP, saj jo je znižal za 0,2 odstotne točke. Uvoz je namreč rasel hitreje od izvoza. Uvoz se je povečal za 8,7 odstotka, izvoz pa za 7,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je saldo zunanje trgovine k rasti prispeval 1,7 odstotne točke, v prvem četrtletju 2017 pa 0,2 odstotne točke.

Gospodarska dinamika v začetku novega leta se je tako pričakovano nekoliko umirila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč realna rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem predlani pri šestih odstotkih. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtletni primerjavi po popravljenih podatkih zvišal za 1,9 odstotka, v medletni pa za 6,0 odstotka.