Na filozofski fakulteti v Ljubljani so se v duhu zagotavljanja enakopravnosti med spoloma »odločili za radikalen poseg v slovenski jezik«. Tako meni jezikoslovec Kozma Ahačič. Senat fakultete je namreč sprejel odločitev, da bo naslednja tri leta nevtralni spol v vseh pravnih aktih te izobraževalne ustanove ženski. Če si težko predstavljate, kaj to pomeni, vam ponazorimo s primerjavo: 19. člen pravilnika filozofske fakultete med drugim pravi: »Vodja katedre je lahko visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni ali redni profesor.« Če bi ga sprejeli danes, bi se glasil: »Vodja katedre je lahko visokošolska učiteljica z nazivom docentka, izredna ali redna profesorica.«
Ravnotežje
Za triletno obdobje so se odločili, ker so do zdaj vsi akti kot nevtralnega jemali moški spol. Po treh letih, ko naj bi se vzpostavilo ravnotežje, se bosta moški in ženski spol v pravnih aktih menjavala, v vsak akt pa bodo tudi zapisali: »V pravilniku uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se nanaša na katerikoli spol.« Ali: »V pravilniku uporabljen moški slovnični spol (študent, učitelj itn.) se nanaša na katerikoli spol.«
Zakaj sprememba?
Kot nam je pojasnil Roman Kuhar, dekan filozofske fakultete, so na eni zadnjih sej senata nekateri senatorji in senatorke (ponovno) odprli vprašanje člena, ki je v opombi pod črto določal, da »v pravilniku uporabljeni moški slovnični spol velja za oba spola«. »Na problematičnost tega določila so večkrat opozarjali tudi posamezni oddelki na fakulteti. Ena od senatork je tako vprašala, zakaj mora biti kot ženska v pravilnikih FF nagovorjena vedno le v eni opombi pod črto. Senat je zato sklenil ustanoviti delovno skupino, ki bo pripravila predlog spolno občutljive rabe jezika v internih pravilnikih FF,« je Kuhar zapisal v pojasnilu.
Radikalen poseg v jezik?
Z ostro kritiko sprejetega ukrepa se je oglasil jezikoslovec Kozma Ahačič, ki meni, da gre za radikalen poseg, ki jezikovno ni tako preprost, kot se morda komu zdi. V odzivu je zapisal: »Avtorji sklepa rešitve niso iskali v okviru obstoječih možnosti, ampak so se odločili poseči v jedro slovenskega jezika. Situacija s slovnično kategorijo spola v slovenščini nikakor ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj v slovenščini spolno nevtralno ne deluje samo moški spol, ampak v določenih položajih tudi ženski (priča je povedala) in srednji (dete se je rodilo), medtem ko srednji spol v določenih položajih deluje kot ženski (dekle je šlo po vodo).« Nato je navedel tudi nekaj možnih zagat, ki jih lahko taka ureditev prinese: »Hujša kršitev študentke je dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi neupravičeno okoristila sebe ali katero drugo (koga drugega?).« Ali pa: »Kdo je upravičena do ponovnega opravljanja izpita?«
Odgovor na kritike
Na njegove očitke dekan Kuhar odgovarja, da bodo morebitne zagate rešili z lahkoto in pač ne bodo uporabljali zaimkov, ter zaključi: »Interni akti FF bodo v moški slovnični obliki zadovoljivo nagovarjali tiste osebe, ki moški spol razumejo kot nevtralen, v ženski slovnični obliki pa tiste, ki temu nasprotujejo. Res je, sklep ne omogoča enakega hkratnega zadovoljstva vseh, a vendar odpravlja prejšnje stanje, po katerem so bile ženske v najboljšem primeru le opomba pod črto.«