Banka Slovenije je nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca po pisanju časnika poskušala prepričati, da bi se odpravnini odpovedal, a ta v predlog dogovora ni privolil.
"Pogajanja o odpovedi ali znižanju odpravnine Boštjana Jazbeca so potekala, vendar dogovor ni bil dosežen," so za Delo potrdili v Banki Slovenije.
Kot poudarjajo na Delu, je bil Jazbec edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine v višini šestkratnika bruto povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih, tudi če se za odhod odloči sam.
Interni akti Banke Slovenije namreč izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.
Mnenja deljena
Zaradi tega neskladja je bilo po informacijah Dela med viceguvernerji Banke Slovenije precej dilem, ali mu odpravnino izplačati ali ne. Mnenja o upravičenosti izplačila, tako pravnikov kot viceguvernerjev, so bila po poročanju časnika negativna, a ker dogovora o odpovedi ali znižanju odpravnine z Jazbecem ni bilo, je sklep o izplačilu podpisal viceguverner Primož Dolenc. "To pa zato, ker Boštjanu Jazbecu po pogodbi o zaposlitvi odpravnina mora biti izplačana," so za Delo poudarili v Banki Slovenije.
Jazbec je mandat guvernerja Banke Slovenije predčasno končal 30. aprila. DZ ga je namreč po odstopu zaradi odhoda na mesto člana odbora in direktorja v enotnem odboru za reševanje, centralnem organu za reševanje bank v okviru drugega stebra bančne unije, razrešil s funkcije.
Predsednik republike Borut Pahor je že sprožil postopke za iskanje novega guvernerja, DZ pa naj bi ga imenoval jeseni. S 1. majem je vodenje Banke Slovenije medtem prevzel Jezbečev dotedanji namestnik Primož Dolenc. Ob Jazbečevem odhodu so odpravnino problematizirali tudi v delu javnosti in politike.
