Mladi kmet je pojasnil, da je bil stari hlev dotrajan, zato so morali zgraditi novega: »Res pa smo doslej redili okoli 50 glav živine, zdaj pa jih bomo 180, saj novi hlev meri 18 krat 54 metrov. Zaradi sodobne mehanizacije bo fizičnega dela manj, kar pomeni prihranek pri času. Predvsem pa je pomembno, da novi hlev živini omogoča boljše življenjske pogoje. Živali imajo več prostora, hlev je zračnejši in svetlejši od starega – kot zahtevajo najnovejši standardi.« Pojasnil je še, da novi objekt stoji na vodovarstvenem območju, zato so morali gnojne jame pod hlevom nekoliko dvigniti iz zemlje in zagotoviti, da so povsem nepropustne.
Pomoč iz evropskih sredstev
Vrednost investicije presega pol milijona evrov, približno polovico bodo pokrila evropska nepovratna sredstva. Boštjan je pojasnil, da so ta sredstva resda odobrena, a jih na bančnem računu še ni: »Za gradnjo smo morali založiti lastna sredstva oziroma vzeti kredit. Na evropski denar računamo konec leta, ko bo hlev dokončan in bo opravljen tehnični prevzem.«
Povedal je, da je bilo od zamisli do uresničitve treba rešiti kar nekaj papirjev: »Občina Videm nam je znižala komunalni prispevek, ki bi bil sicer precej visok.«
Kmet pridela največ, a požanje najmanj
Mladi kmet nam je zaupal, da je njegovo življenjsko pot določil kar njegov mlajši brat: »Oče je nama z bratom (imava še sestro) dejal, naj se odločiva, kateri od naju bo prevzel kmetijo. Brat je ni želel, pa sem jo jaz prevzel …«
Novopečeni živinorejec je po izobrazbi avtoservisni tehnik, zato je moral pred prevzemom kmetije opraviti še poklicno prekvalifikacijo za živinorejca. Učna leta kljub temu niso šla v nič, saj mu je v največji užitek prav delo s kmetijskimi stroji.
Kmetija Mohorkovih je srednje velika; mladi kmet, njegova starša, boter in preostali družinski člani skupaj obdelujejo okoli 46 hektarjev kmetijskih zemljišč. Govedo različnih pasem uvažajo predvsem iz Češke in Slovaške, krmo za živino pridelujejo sami; kolobarijo koruzo, ječmen in trajno travinje. Mladi gospodar širitve kmetije oziroma dejavnosti za zdaj ne načrtuje.
Dopusta skoraj ni
Priznal je, da je delo kmeta zahtevno: »Delo v sezoni traja od jutra do trde teme, za dopust ostane bore malo časa. Kmet je večinoma vezan na vreme, zato je načrtovanje vnaprej zelo težko.« Opozoril je tudi na prenizke odkupne cene mesa in pridelkov: »Preveč deleža v tej verigi poberejo trgovci. Kmet, ki pridela največ, požanje najmanj sadov. Za kilogram mesa govejega pitanca rejec dobi tri evre in pol, v trgovini kilograma mesa pod šest ali sedem evrov skorajda ni mogoče kupiti.« Dodatna skrb je še vreme, je dejal: »Najbolj nas je strah, da bi se ponovila lanska letina, ki je bila res katastrofalno slaba.«
V videmski občini je še nekaj takih, ki pri kmetijski dejavnosti vztrajajo. »V okoliških vaseh imam prijatelje, ki so tako kot jaz mladi prevzemniki kmetij. Tisti, ki zemljo sploh še obdelujemo, si med seboj pomagamo. V Halozah je kar težko kmetovati, zato mladih prevzemnikov kmetij tam skorajda ni. V ravninskem delu občine je vseeno lažje,« je dejal Boštjan. Sklenil je, da bi bilo mladih prevzemnikov kmetij gotovo več, če bi k temu s finančnimi spodbudami pripomogla država.
