To po njihovem mnenju predstavlja korak k začetku gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, za kar si v Luki prizadevajo že 20 let in od katere je odvisna uresničitev njihovih strateških načrtov.
"Od izgradnje dodatne železniške povezave pristanišča z zaledjem je odvisna uresničitev naših strateških načrtov, ki do leta 2030 predvidevajo letni pretovor v višini 35 milijonov ton," so zapisali v upravljavcu koprskega pristanišča.
Dodali so, da je zanje nadaljevanje projekta tudi obveza, da bodo nadaljevali z investicijami v pristaniške zmogljivosti, ki bodo pripeljale dodaten tovor. Do leta 2030 imajo v načrtu za 700 milijonov investicij.
"Pristaniška dejavnost ima multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo, zato smo prepričani, da bo izid referenduma pomembna razvojna prelomnica za slovensko logistiko," so še navedli v Luki Koper.
Tudi delavci za čimprejšnji začetek gradnje drugega tira
Predstavniki delavcev Luke Koper se zavzemajo za čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, je po referendumu dejal predsednik sveta delavcev v Luki Koper Mirko Slosar. Kot ključno leto je omenil 2025, ko naj bi dokončali železniško povezavo severnojadranskih pristanišč in Avstrije prek Italije.
Pri tem sam upa, da bo nova vlada, ki se bo oblikovala po volitvah, razumela in upoštevala pomanjkljivosti zakona in šla v njihovo revizijo. V zakonu o drugem tiru je namreč po njegovem najbolj škodljiva predvidena taksa, ki bi jo za gradnjo plačevala Luka Koper. "Če bi se ta vzorec prenesel na slovensko gospodarstvo, na slovenska podjetja, da bi se tako financirala javna infrastruktura, bi bil to verjetno en velik udarec, eno veliko gospodarsko nazadovanje Slovenije," je razmišljal Slosar.
Za takojšnjo izgradnjo dvotirne proge so se zavzeli tudi v sindikatu žerjavistov Luke Koper. Ob tem pa se tudi oni zavzemajo za odpravo vseh škodljivih določil zakona.
Med temi določili so omenili, da zakon omogoča vstop tujega kapitala oziroma tujih držav (Madžarske), kar po njihovem prepričanju pelje v odtujitev ne le dejavnosti, temveč tudi infrastrukture. Tudi oni so se obregnili ob takso za pretovor in druge dajatve, ki so po njihovem prepričanju v resnici "penali, s katerimi politika neposredno škodi poslovanju Luka Koper, Slovenskih železnic, avtoprevoznikov in drugih".
Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel, saj jim na volišča ni uspelo privabiti dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum 20-odstotne udeležbe. Na referendumu je glasovalo 15 odstotkov volilnega telesa, od the jih je zakon zavrnilo 50,06, podprlo pa 49,96 odstotkov. Zakon so sicer podprli v petih volilnih enotah, v treh pa so mu nasprotovali.
