Pozornost vseh strank je obrnjena na bližnje parlamentarne volitve, zato lahko rečemo, da se skorajda nihče več ne spomni, da je pred slabim mesecem dni (natančneje, 14. marca) odstopil predsednik vlade Miro Cerar. Danes pa se izteka 14-dnevni rok, v katerem bi lahko kandidata za mandatarja za sestavo vlade po odstopu Mira Cerarja predlagali poslanci. Sodeč po napovedih kandidata ne bo predlagala nobena od poslanskih skupin. Po današnjem izteku roka sledi še 48-urni rok, v katerem bi lahko DZ odločal o morebitnem tretjem poskusu iskanja mandatarskega kandidata.
Predsednik republike Borut Pahor se je po Cerarjevem odstopu po posvetu z vodji poslanskih skupin odločil, da ne bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade. O tem je konec marca obvestil DZ in tako skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel za predlaganje kandidata.
V soboto predvidoma razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev
S seznanitvijo s to Pahorjevo odločitvijo v DZ je začel teči 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarskega kandidata predlagale poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če kandidata ne bo, se bo v sredo na izredni seji DZ s tem seznanil in tako bo začel teči še 48-urni rok, v katerem se lahko DZ odloči še za tretji poskus. Če tudi takrat kandidata ne bo, se bo DZ s tem seznanil na izredni seji v petek, Pahor pa bo v soboto razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.
Sodeč po zadnjih napovedih nobena izmed poslanskih skupin ne bo predlagala svojega kandidata, prav tako ne nameravajo prispevati podpisov za kandidaturo nepovezanega poslanca Janka Vebra, ki se je sam ponudil za ta položaj.
Tako je pričakovati predčasne volitve, ki pa ne bodo veliko prej, kot bi bile redne. Po Pahorjevih besedah sta za predčasne volitve možna dva datuma: 27. maj in 3. junij. Pahor se bo o datumu dokončno odločil po novem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin, ko bo tudi bolj jasno, katere od pomembnih vsebin bo aktualni sklic DZ uspel spraviti pod streho do volitev.
