Precej oster dialog se je razvil med predstavniki najštevilnejšega sindikata v državi, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), in Visokošolskim sindikatom Slovenije.
Slednji je namreč že 14. marca letos, na dan stavke, jasno zapisal, da na univerzah stavka ne bo izpeljana in bo delo potekalo nemoteno. Za to naj bi se odločili iz več razlogov, med drugim so Svizu očitali, da zagovarja parcialne interese: »Sviz danes stavka zgolj zato, da bi večji del učiteljev v osnovnih in srednjih šolah dobil več kot ostali na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju.« Obenem so dodali, da v poglabljanje razlik, ki so že zdaj prevelike, ne bodo privolili. »Nikakor ne sprejemamo logike, po kateri število zmaguje nad argumenti in temeljnimi načeli pravičnosti,« je še navedeno v dopisu visokošolskega sindikata.
»Sviz zahteva več, kot dobijo na univerzah«
Vodstvu Sviza so očitali tudi, da v zahtevah izključuje tehnične in strokovne delavce (razen tistih pod minimalno plačo), med izobraževalci pa da izkazuje neverjetno samozavest. »Javno Sviz razglaša, da zahteva več kot 'uradništvo' (ta slabšalna oznaka se nam že sama po sebi ne zdi korektna), v resnici pa zahteva tudi več kot univerzitetni učitelji. Zahteva, da se učiteljem, ki imajo naziv 'svetovalca' ali 'svetnika' in so razredniki (lahko tudi na razredni ravni), plača poveča za štiri plačne razrede, medtem ko vlada vsem drugim v javnem sektorju v VII. tarifnem razredu ponuja dva plačna razreda,« so navedli.
Sviz je omenjene trditve visokošolskega sindikata zavrnil in jih označil za izmišljotine. Ravno zahteva po dodatno plačanem razredništvu in napredovanju je precej razdelila javno mnenje. Kot je pred marčevsko stavko poudaril Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, je razredništvo problem že 25 let. Vztrajal je, da je to zahtevno delo in da so naloge kompleksne. Ker naj bi na mesec pri plači za to dobili od tri do pet evrov, so zahtevali ustreznejše vrednotenje. Predlagali so, da se uvede novo delovno mesto učitelj razrednik, ki bi se uvrstilo dva plačna razreda višje kot delovno mesto učitelj.
Kakšni so dodatki učiteljev?
Po podatkih pristojnega ministrstva je skupna plačna masa za januar 2018 za učitelje osnovnih šol, šol s prilagojenim programom, glasbenih šol ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami znašala nekaj več kot 37,3 milijona evrov. Plača zaposlenih je sestavljena iz osnovne plače in dodatkov. Naštejmo zgolj nekaj dodatkov, ki jih prejemajo zaposleni v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami: dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v vrtcih, šolah oziroma zavodih, dodatek za usposobljenost in poučevanje treh predmetov ali več po vsebini različnih predmetov, dodatek za mentorstvo pripravniku (20 odstotkov urne postavke za štiri ure tedensko), dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (mesečno: 23,27 evra; 36,21 evra; 59,47 evra – celo leto, vsak mesec), delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela zaradi povečane neposredne učne obveznosti (1–1,30 urne postavke), odbitek iz naslova zmanjšanega obsega dela in dodatek za ure razredništva.
