Čez kakšen mesec se bo število Antonovih treningov še povečalo, saj se bo začel intenzivno pripravljati na junijsko svetovno prvenstvo v bodibildingu in fitnesu v Brežicah. Takrat bo imel že osem križev, zadnjega si bo naložil prihodnji mesec. Žibert je eden tistih upokojencev, ki živi aktivno življenje. Če se njegovi vrstniki predvsem držijo doma in lažjih opravil, pa se je on odločil za popolnoma drugačen stil. Njegovi treningi niso od včeraj, saj se s športom ukvarja že vse življenje, res pa je, da je po smrti soproge Majde pred dobrim letom šport za nekaj časa odrinil na stranski tir, a po nekaj mesecih hude žalosti v njem spet odkril smisel.
Številni pokali, ki so razstavljeni v sevniškem fitnesu King's Gym, kjer trenira, govorijo o tem, da je na slovenski in mednarodni ravni že požel izjemne uspehe, širša slovenska javnost pa ga je spoznala v oddaji Slovenija ima talent pred petimi leti.
Od mladih nog hodil po rokah
Že kot fantič, ki je zrasel v mežnariji na Studencu pri Sevnici, je izstopal s svojo sposobnostjo hoje po rokah. »Pogosto sem imel krvave roke, ker sem se tega loteval na makadamu,« je pojasnil. Izučil se je za kovača in nekaj časa delal pri enem izmed mojstrov. Seveda je v tem poklicu dodobra razvil mišice, a potem so tistemu kovaču vzeli obrt in zaposlil se je v Strojni tovarni v Trbovljah. Tam se je izučil za ključavničarja, poleg pa je treniral še orodno telovadbo. To so bili časi, ko je nastopal tudi Miro Cerar starejši. »Moj vzornik je bil Leon Štukelj, ki nam je v tistem času sodil na tekmah.« Ob tem je poudaril, da so bili takrat športniki njegovega kova sramežljivi, zadrževali so se predvsem v telovadnicah, tako da je imel pravzaprav veliko srečo, da je šel na zabavo, kjer mu je prijatelj predstavil simpatično Majdo, ki je postala njegova žena. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja se je mladi par preselil v Nemčijo.
Mitja Petan je sodelovanje z Antonom z veseljem sprejel, a se zaveda, da je to poseben izziv tudi zanj v vlogi trenerja. Treninge za Antona je bilo treba prilagoditi njegovim letom.
Glavna atrakcija
Po 30 letih sta se Žibertova, starša štirih otrok, leta 2000 vrnila v rodno Slovenijo. Dom sta si uredila v Zavratcu, on pa je ves čas ostal predan športu, kar se mu je poznalo tudi na telesu. »Ko sem hodil v Šmarješke Toplice, sem videl, da me ljudje opazujejo. Nekateri so me spraševali, kaj počnem, da imam take mišice, koliko sem star. Takrat sem se odločil, da se bom pokazal na odru. Tako sem začel nastopati na tekmovanjih,« je pojasnil.
Lahko bi jim bil dedek
Sogovornik ostaja skromen in duhovit, poudaril pa je, da so mišice, ki jih bo pokazal na junijskem tekmovanju v Brežicah, zgolj plod trdega dela, in ne kakšnih substanc. Zadnje mesece trenira pod budnim očesom Brežičana Mitje Petana. »To bo prvič v zgodovini mednarodne zveze IBFF, da bo nastopil tekmovalec starosti 80+. V tej starosti ne pričakujemo konkurence. Za izziv pa sva si zadala, da bo enakovreden tekmovalec tistim, ki tekmujejo v starosti 70+.« Tistega dne, ko smo se srečali z Žibertom, nas je najprej povabil v gostišče Felicijan v Boštanj, kjer mu vsak dan pripravijo kosilo. »S kuhanjem se nerad ukvarjam doma, zato sem se tukaj dogovoril za kosilo. Kuhajo mi jedi, ki jih imam na jedilniku, večinoma so to piščančje prsi ali puran in velika skleda solate,« je pojasnil, potem pa prišepnil, da je bila kuharica sprva tako radodarna, da jo je moral prositi, naj zmanjša porcije. Kasneje smo se skupaj odpravili v fitnes. Takoj je bilo jasno, da bi Žibert lahko bil oče ali ded vsem, ki so se tistega dne zbrali na vadbi. »Sploh me ne moti, da so vsi mlajši od mene. Tukaj leta niso pomembna,« je bil jedrnat sogovornik, ki nam je pred slovesom omenil, da nima rad le športa, ampak tudi športne avtomobile. Trenutno ga še ne vozi, a ga je naročil in tako bo prejel res lepo darilo za osemdeseti rojstni dan.
