Novice Svet24

Na okrogli mizi o novih možnosti kakovostnega bivanja starejših so predstavili spekter možnosti za bivanje starejših, poskušajo pa jih tudi prepričati, naj o bivanju razmišljajo fleksibilno. S projektom Sobivamo želijo ozaveščati starejše o tem, da na voljo nimajo le dveh možnosti – ostati doma oziroma oditi v dom za starejše. »V društvu upokojencev smo dosegli, da je v novi stanovanjski program umeščeno poglavje o bivanju starejših, ki med drugim spodbuja razvoj skupnostnih oblik bivanja starejših,« je pojasnila vodja projektov pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Alenka Ogrin.

STA

Zasebno nekaj oblik sobivanja starejših že obstaja. »Želimo si, da bi država pravno-formalno omogočila, da se razvijejo in ponudijo druge možnosti bivanja,« je dodala.

Gospodarstvo

Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba

Breme za starejše

Lastniške nepremičnine starejšim pogosto predstavljajo breme. Hkrati pa se starejši težko odločijo za spremembe, tudi zato, ker jih ne poznajo. »Starejši tičijo v svojih nepremičninah, čeprav so neprilagojene in predrage za bivanje,« je poudarila. Predlagajo, da bi se oskrbovana stanovanja bolj osredotočala na vidik sobivanja. »Enote bi bile tako manjše, skupnostni prostori, kot so dnevni prostor, kuhinja in pralnica, pa bolj poudarjeni,« je pojasnila. Predlagajo tudi ustanovitev posredniške službe, ki bi stanovanja starejših oddajala v najem, medtem ko bi se starejši preselili v sobivalne oblike bivanja. »Ta služba je stanovanjski sklad, ki bi skrbel tudi za najemnika,« je dejala.

Samota – tihi ubijalec

Pri sobivanju starejših pa je poudarjena tudi socialna komponenta. »Pravijo, da je samota tihi ubijalec starejših,« je izpostavila Ogrinova. Ti si po njenih besedah želijo zasebnosti, a tudi druženja in medsebojne skrbi. »Takšna skupnost se lahko tudi stara skupaj in pozneje skupaj najde pomoč,« je dodala. Sobivanje za starejše v zasebnih okvirjih ponuja tudi Peter Prezelj. V Davči je za bivanje starejših preuredil nekdanji hotel. Trenutno v njem prebiva pet uporabnikov, ki za 300 evrov na mesec najamejo sobo s kopalnico, souporabljajo pa kuhinjo, jedilnico in dnevne prostore. Ob najemnini morajo doplačati le še stroške hrane, ki povprečno znašajo od 80 do 100 evrov. Starejši, ki bivajo pri Prezlju, imajo skupno kosilo in po navadi tudi večerjo, zajtrke pa si pripravljajo sami. Prezelj jih spremlja k zdravniku, enkrat na teden gredo skupaj po nakupih. »V pomladanskem in poletnem času imajo tudi vrt,« je povedal.