Pridelava jajc in svežega zelja na primer sodi v osnovno kmetijsko dejavnost in za to ni treba izdajati računov (razen davčni zavezanci), za izdelke iz dopolnilne dejavnosti pa je račune treba izdati.
Marta Gregorc ima dopolnilno dejavnost enajsto leto. Zanjo se je odločila zaradi izgube službe in priložnosti, ki jo je ponujala majhna kmetija. Pridobila je ustrezne certifikate in zdaj ima že devet dopolnilnih dejavnosti. Ker prejema nizko pokojnino, ji dopolnilna dejavnost pomeni pomemben vir dohodka. »Ni ne vem kaj, obogateti s tem ne moreš, delati pa moraš fejst. Ponudba je zdaj velika že povsod, moraš si najti stranke, te pa dobiš, če imaš dobre in lepe izdelke,« pravi sogovornica, ki ima med drugim prijavljeno proizvodnjo testenin, tkalstvo, izdelavo krpank, ročno pletenje, polstenje, prikaz domačih del, oddaja pa tudi površine za piknike.
OH, TI PAPIRJI
Kljub slabostim, kar zadeva papirologijo, Marti ni žal, da se je odločila za dopolnilno dejavnost: »Dosti sem se naučila ob tem in srečala nove ljudi. Za vsakega je delo, samo moraš ga znati pobrati.«
Ob uvedbi davčnih blagajn je kar nekaj kmetij opustilo to dejavnost. Ker so bili začetni stroški preveliki in administracija prezahtevna. Nad njo se hudujejo tudi tisti, ki imajo zdaj dopolnilno dejavnost, pravi kmetijska svetovalka Hinka Hržič. Marta Gregorc ima dohodke obdavčene po normiranih stroških: davek plača na podlagi dohodkov. Na vprašanje, ali je veliko administracije, Marta odgovarja: »Zame je je veliko, saj imam končano osnovno šolo; sem sicer obiskovala razne tečaje, a to ni to.« Tukaj pohvali kmetijske svetovalne službe, ki jim pomagajo. »Mladi pridejo z idejami, polni energije, potem pa mi je kar žal, ko jih malo zamorim z vso to zakonodajo, ki je potrebna,« dodaja Hržičeva in predlaga, da bi bil najboljši pavšal. Da bi kmetiji letno na podlagi velikosti ali dejavnosti določili pavšalni znesek in ne bi bilo izdajanja računov – pa bi bila tudi država na boljšem.
