Kako se bo razpletla zgodba slovenske rokometne reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu v Zagrebu (očitno) ujeta v sodniške in druge spletke, ki še zdaleč nimajo skupnega imenovalca s športnim duhom, še ni jasno. Vsakomur, ki je gledal ponedeljkovo borbo slovenskih rokometašev z Nemci, pa je vsaj približno jasno, kako nečloveške napore so igralci, selektor Vujović in celotna ekipa morali vložiti v to, da so tekmo kljub, milo rečeno, nenavadnim sodniškim odločitvam, pripeljali do konca kolikor je le mogoče dostojanstveno. Selektor Vujović je litovski sodniški par Gatelis-Mazeika po koncu in "podaljšku" tekme z izvajanjem sedemmetrovke športno stisnil roki, čeprav bi se o športnem sojenju predvsem v drugem polčasu dalo povedati marsikaj ...
- Pritožba zavrnjena, Slovenija razmišlja o odhodu
- Se je pred izvajanjem zadnjega meta že iztekel igralni čas?
- Zakaj so sodniki Nemcem dosodili sedemmetrovko?
Ponedeljkovo dogajanje na igrišču, ki ga je sicer povsem mirno spremljal prvi mož Evropske rokometne zveze Michael Wiederer, ki naj bi bil - vsaj na papirju - odgovoren za ugled tako krovne organizacije v evropskem rokometu kot tudi športne panoge kot takšne, pa je razburilo ne le slovenske, ampak tudi tuje ljubitelje rokometa. Na družbenih omrežjih je zaslediti veliko bolj ali manj čustvenih izjav ljubiteljev športa in navijačev, ki so zgroženi nad tem, kaj se je dogajalo v Zagrebu. Zgroženost, gnev in nejevero nad dogajanjem so številni ljubitelji športa in profesionalni igralci jasno izrazili, med njimi pa so se znašli tudi naši košarkarji in (nekdanji) rokometni reprezentanti.
Z daljšim zapisom pa se je na facebooku oglasil tudi Boro Štrumbelj, generalni direktor Direktorata za šport pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki mu je ob zadnji "igri" kapitala in "sivolasih funkcionarjev, ki so zaspali pri razvoju svoje panoge", prekipelo. Njegov ponedeljkov zapis, ki je nastal po tekmi med Slovenijo in Nemčijo, objavljamo brez popravkov.
"Ustavite svet. Hočem izstopiti...
Vem, da moram biti kot Direktor direktorata za šport previden pri izjavah a tokrat se moram oglasiti, da so Slovenci seznanjeni kaj se pravzaprav dogaja v svetovnem športu. Začeti moram z uvrstitvijo naših odbojkarjev v prvo svetovno ligo dobrega pol leta nazaj. Dosegli so jo na športnem terenu. Naša zlata (srebrna) generacija odbojkarjev je skupaj z odbojkarsko zvezo garala, da je ekipa dosegla uvrstitev med najboljše reprezentance sveta. Potem pa šok iz FIVB. Liga se transformira, v njej bodo igrale le najbolj zanimive - ne najboljše reprezentance, ki nimajo samo ugled, predvsem imajo za seboj KAPITAL in široko podporo v publiki. Slovenija kot majhna država v to zgodbo ne spada. Ne bom tudi skrival, da se je predsednik odbojkarske zveze na odločitev FIVB seveda pritožil in skušal doseči pri predsedniku FIVB nič drugega kot to, da si ekipi, ki si je po šestmesečnem projektu in odrekanju zaslužila nastop med najboljšimi reprezentancami sveta to tudi omogoči. Vem tudi kako je ta sestanek potekal in kako podcenjujoč in žaljiv je bil predsednik FIVB do izvoljenega predsednika odbojkarske zveze. Sledilo je EP v košarki in nepozabna zmaga v Istanbulu ko so si naši fantje pokorili celo Evropo. A ker imam možnost sedeti tudi med odločevalci FIBE je pricurljalo do mene, da je bil finale Slovenija : Srbija prava mala katastrofa za FIBO z vidika KAPITALA, saj sta v finalu nastopala mala Slovenija in slabo finančno stoječa Srbija. Pri tem je seveda potrebno opozoriti, da je FIBA najboljšim omogočila, da zmagajo in poklon tem možem, bo pa zanimivo v prihodnosti spremljati kako se bo končalo vse skupaj in kakšen status bo imela mala KAPITALSKO nezanimiva Slovenija na košarkarskem zemljevidu. Da v košarki marsikaj ni urejenega kaže spor med FIBO in ULEBOM in nezmožnostjo ,da najboljši košarkarji še nastopajo za reprezentance.
KAPITAL to preprosto ne dopušča tega, čeprav je vsaj v košarki prišlo v zadnjem času do določenega zbližanja med FIBO in ULEBOM.
In sedaj rokomet. Upam si trditi, da dogajanje na EP na podlagi prej napisanega ni naključje in plačujemo ceno tretjega mesta na SP. Zopet se je mala Slovenija znašla med velikimi popolnoma v nasprotju s KAPITALOM in to očitno ne gre. Sploh se nebi spuščal v odločitve sodnikov, saj se vse skupaj kaže kot sistemska stvar, ki jo ne vodi več šport in športne organizacije pač pa ekonomski interesi.
Danes pa je vseeno bila dobra stvar. Na dogodku pred tekmo v slovenski hiši je bila okrogla miza, kjer je sodeloval Aleksander Čeferin, predsednik UEFE. Povedal je, da je velik interes največjih klubov, da se ustvari zaprta liga po vzoru NBA, vendar on in vodstvo UEFE temu odločno nasprotuje in vsaj do leta 2024 tega zagotovo ne bo. To pomeni ,da bo vsaj v nogometu še ostala možnost pravljice slovenskega palčka Maribora in bodo sanje mladih nadebudnih nogometašev ostale vsaj še nekaj časa uresničljive in bodo tudi oni ob odličnosti igrali v najvišjih tekmovanjih.
Kje smo torej: smo pred polno prevlado KAPITALA predvsem v športih, kjer so sivolasi funkcionarji zaspali pri razvoju svoje panoge in sedaj z zakulisnimi igrami želijo doseči to, kar je UEFA dosegla z vizijo in trdim delom. In zanimivo, da je prav UEFA s 4,5 milijardnim proračunom tista, ki vlaga v male klube, v razvoj nogometa v vsakem kotičku sveta in pravzaprav lahko nogometnim funkcionarjem kljub številnim aferam v preteklosti damo velik poklon, saj omogočajo skoraj enake možnosti za uspeh, tam kjer je trdo delo. Danes je Aleksander Čeferin dejal, da je to lahko dosegel, ker je dokazal, da v malih klubih povsod po svetu ustvarjajo igralce, ki bodo nekoč igrali v velikih klubih in ne ti veliki klubi. Smer, ki jo začrtujejo drugi športi, ki so zaspali pa gre v smer zakulisja, ki si želi, da bi postale njihove lige lige izbrancev, enako pa velja tudi za reprezentance. S tem pa samo prikrivajo lastno nesposobnost.
Če se bo tako nadaljevalo bomo lahko male države prakticirale šport samo še v peskovnikih in gledale, kaj se dogaja v državah z velikim potencialom KAPITALA.
Po dveh letih opažanja kaj se dogaja s športom se mi vse bolj zdii, da je potreben velik premislek skupaj z Mednarodnim olimpijskim komitejem, ki je edini popolnoma brez nadzora in dela kar se mu zahoče.
In za konec, športniki si za vsa svoja vlaganja v šport zaslužijo, da so za vse tudi dostojno plačani tam, kjer se odločijo, da ne gredo v amaterski šport. Problem je, da tudi v športu niso več zmagovalci tisti, ki si to zaslužijo na športnem terenu ampak samo še določeni, ki prihajajo iz bogatega okolja. In zato še enkrat: USTAVITE SVET HOČEM IZSTOPITI, to ne pelje več nikamor. In za konec velik poklon vsem našim vrhunskim športnikom, ki morajo poleg porazov in zmag velikokrat premagovati tudi zakulisne igre samo zato ker prihajajo iz majhne sLOVEnije :) :)"
