Spomnil je, da je že veleposlanica v Zagrebu povedala, da bi Hrvaška implementirala tisti del razsodbe, ki ji ustreza, o delu, ki ji ne, pa bi vodila dialog.
"Mi vemo natančno, da je hrvaška stran nezadovoljna z razsodbo v delu, ki se nanaša na Piranski zaliv," kjer menijo, da je meja na sredini, je dejal minister v odgovoru na novinarsko vprašanje ter ponovil, da opcija, da bi Hrvaška "samo delno sprejemala arbitražno razsodbo in da bi se o ostalem, kar Hrvaški ne odgovarja, pogajali, sploh ne pride v poštev".
Ponovil je, da je Slovenija za dialog, a "za dialog glede implementacije celotne arbitražne razsodbe". Ob tem je izpostavil, da je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v ponedeljek govoril o "dialogu o implementaciji arbitražne razsodbe in ne o dialogu kar tako".
Evropski problem
Meni, da Hrvaška zavaja svojo javnost, da arbitražna sodba ne obstaja in da Evrope ne zanima. Ne strinja se niti z Junckerjevo ponedeljkovo izjavo pred pogovorom s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem v Bruslju, ko je dejal, da to vprašanje v EU nikogar ne zanima. Erjavec je izpostavil, da je v vseh bilateralnih pogovorih z zunanjimi ministri članic EU prvo vprašanje vedno, "kako je s Hrvaško, ali ste našli rešitev, ali se bo situacija razrešila".
Države članice EU pričakujejo, da bo Evropska komisija storila več, kot samo podpirala implementacijo arbitražne razsodbe, ampak da bo "konkretno vplivala na hrvaško stran, da jo začne spoštovati, začne spoštovati mednarodno pravo in tudi pravo EU", je dejal.
Ponovil je, da delajo na pripravi tožbe na Sodišču EU proti Hrvaški in da se bo v skladu s postopkom morala komisija odločiti, ali jo podpira in ali jo bo prevzela. Na podlagi ponedeljkovih Junckerjevih izjav pričakuje, da jo bo komisija podprla, saj je stališče komisije, da je "treba arbitražno razsodbo implementirati, da gre za evropski problem, saj je vladavina prava ena pomembnih vrednot, ter da je ta odločitev pomembna tudi za stabilnost Zahodnega Balkana".
To je še posebej pomembno zaradi odprtih vprašanj meje, ki jih ima Hrvaška s Srbijo, BiH in Črno goro, je dodal ter izpostavil, da je arbitražni model model, ki omogoča njihovo rešitev. Če bodo te države kandidatke za članstvo EU reševale te probleme s Hrvaško, kot jo rešuje s Slovenijo, bo minilo še sto let, "preden bodo videle EU", saj je na dvostranski način s Hrvaško tovrstna vprašanja nemogoče razrešiti, je poudaril Erjavec.
V škodo hrvaških ribičev
Meni tudi, da bi vodja opozicijske SDS Janez Janša, ki je v torek pozival k dialogu, lahko poskusil najprej z dialogom glede sporazuma iz Mokric, ki ga je podpisal kot premier in ki ga Hrvaška prav tako ne spoštuje.
Glede Janševega predloga, naj Hrvaška sprejme dvostranski sporazum Drnovšek-Račan, namesto da želi nova dvostranska pogajanja o meji, pa je Erjavec dejal, da bi to "šlo na škodo Piranskega zaliva", saj je z arbitražno sodbo več kot 80 odstotkov zaliva slovenskega.
Zanikal je še trditev hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić, da je rešitev blizu in da sedaj poteka tiha diplomacija med Slovenijo in Hrvaško. "Če sta Slovenija in Hrvaška sosednji državi, potem smo si zelo blizu, ampak to še ne pomeni, da je rešitev blizu," je dejal.
Glede tega, da hrvaški ribiči še niso dobili kazni slovenskih organov, pa je dejal, da je to stvar postopka, postopke pa bo Slovenija izpeljala do konca. V zvezi s trditvijo Zagreba, da bodo izrečene globe nične, pa je dejal, "da bodo zelo realne, ko bodo ti ljudje prišli na slovensko mejo in kjer bodo morali najprej plačati to globo, če bodo hoteli vstopiti v Slovenijo".
Ponovil je še, da v primeru implementacijo arbitražne sodbe hrvaški ribiči ne bi imeli nobenih težav pri delu, saj bi lahko v slovenskem morju lovili na podlagi dovolilnic. "Neimplementacija arbitražne sodbe gre v škodo hrvaških ribičev," je dodal.
