Usodnega dne se je za Milijano in za njeno družino življenje ustavilo, nastala je bolečina, ki ne bo nikoli izginila, a z leti je postala nekoliko znosnejša, pravi Mikica, kot jo kličejo prijatelji. Da bi lažje prebolela hčerkino prezgodnjo smrt, je njej v spomin napisala knjigo Ko tišina spregovori.
»To so nekoliko daljše, epske pesmi. Ko jih prebereš, ti ostanejo v spominu, zato o njih razmišljaš še dolgo časa,« pravi. Večino jih je napisala v le enem mesecu. Po navadi je ustvarjala ponoči, kajti takrat je v globoki tišini našla navdih. Vse so od srca, poudarja, prva pesem z naslovom V spomin pa je posvečena prav pokojni hčerki, ki je pri komaj sedemintridesetih letih za vedno zaprla oči. »Zvečer se je normalno ulegla v posteljo in zaspala, a se ni več zbudila. Dejali so, da se ji je zaradi genske napake ustavilo srce, čeprav prej ni imela nobenih težav. To so menda zelo redki primeri,« se s solzami v očeh spominja Gligićeva in dodaja, da jo je Lara pri njenem ustvarjanju zelo podpirala in je bila tudi njen največji kritik, zato jo še toliko bolj pogreša.
