Ker je Radiotelevizija Slovenija odvetnici Nataši Pirc Musar, nesojeni generalni direktorici RTVS, izplačala 70.000 evrov odškodnine po sklenitvi sodne poravnave, se bo lahko njen mož in poslovnež Aleš Musar toliko bolj pogumno lotil obnove za zdaj še vedno razpadajoče »ruske dače« v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani. Leseni »gank« je tik pred uničenjem in ga lahko poruši le malo močnejši veter.
DOLG SEZNAM LASTNIKOV
Aleš Musar, v preteklosti znan kot solastnik številnih družb in solastnik podjetja S. T. Hammer Limited s sedežem na britanskih Kanalskih otokih, je kupil »rusko dačo« na lanski jesenski dražbi za 105.000 evrov; izklicna cena je bila 68.550 evrov in zanjo se je potegovalo pet kupcev. Gre za hišo, zgrajeno leta 1886 po spremenjenem načrtu slovenskega arhitekta Franca Ravnikarja iz Domžal, ki sploh ni ruska dača. Petričevo vilo, kot se je imenovala po prvem lastniku Francu Petriču, ljubljanskem trgovcu in pivovarniškem zastopniku, ubitem zaradi obtožb vohunjenja za Italijane leta 1915, sta po koncu vojne kupila Konrad Koribus Daškovič, po rodu iz Litve, in njegova žena Nadina Isajeva, domnevno Rusinja, ter jo zaradi videza domnevno začela imenovati ruska dača. Že leta 1922 sta jo prodala ljubljanskemu trgovcu Viktorju Vokaču in se preselila v Švico, kjer naj bi si zgradila podobno. Pozneje so se zvrstili novi nakupi in prodaje. Leta 1938 je hišo kupil rudniški uradnik Anton Sadar, leta 1957 je postala last elektroinženirja Rada Jakoba Berganta in v njej je stanovala še živeča lastnikova žena Martina Bergant. V lasti družine Bergant, ki se je hišo trudila obnoviti in je vanjo vložila že precej sredstev, je bila do leta 2005, nato je bila do lanske dražbe v lasti družbe GEN-I Sončne elektrarne.
ZA OBNOVO CELO PREMOŽENJE
Po nakupu vile na 850 kvadratnih metrov velikem zemljišču, dostop do hiše je za zdaj mogoč le po ozki, za avtomobile neprimerni poti ob potoku Gameljščica, je Aleš Musar že lani povedal, da je strošek prenove dače, ki velja za kulturni spomenik lokalnega pomena, po predhodnem izračunu okoli 150.000 evrov. Znesek se lahko še precej spremeni glede na stanje posameznih elementov. Med stroške obnove še ni vključena ureditev okolice, kar bo mogoče postoriti po dogovoru z lastnikom preostalih parcel ob hiši; te so bile nekoč last tovarne Rašice, zdaj je njen lastnik DUTB. Pred dobrim letom je bilo v najbolj kritičnem stanju ostrešje in skupaj z njim leseni okrasni balkoni. Ti obdajajo prav tako povsem leseno prvo nadstropje, pritličje pa je zidano.
RAZPADAJOČI BALKONI
Ko smo si vilo ogledali pred nekaj dnevi, smo lahko opazili, da je del lesenega »ganka« še vedno v izredno slabem stanju. Na srečo so se obnovitvena dela začela, po nam znanih informacijah je bil za vilo narejen tudi konservatorski načrt. Obnova naj bi bila predvidoma končana sredi prihodnjega leta.
