Včeraj je bil za Vogla pred ljubljanskim okrožnim sodiščem izpeljan narok za izrek kazenske sankcije. Še pred sodbo pa je sodišče glede okoliščin, ki vplivajo na višino kazni, zaslišalo nekatere priče ter se seznanilo z izjavo mame pokojne in mnenjem psihiatričnega izvedenca, besedo pa je dobil tudi obtoženi.
Čeprav obtoženi za storjeno krivi eksperimente z drogami, so toksikološke analize pokazale, da v kritičnem času ni bil pod vplivom prepovedanih substanc ali alkohola.
Tragedija se je po najbolj črnem scenariju zgodila 4. junija okoli 16. ure v družinski hiši obtoženca v Sostrem, ko je 20-letnik svojo dekle Klavdijo Čučnik na grozovit način umoril z nožem in kladivom, ker je po lastnih besedah v njej prepoznal demona iz računalniških igric ...
Igre in droge so mu zmešale um
»V resnici je tako, da sem se že v srednji šoli počutil oddaljenega od družbe ter ljudi in že takrat so mi govorili, da bom nekaj groznega naredil,« je začel svojo pripoved obtoženi. V nadaljevanju je pojasnil, da se je zapiral vase, saj se je v družbi počutil ogroženega, in priznal, da je preveč igral računalniške igre, v zadnjem obdobju pa še eksperimentiral z drogo – s tripi, ekstaziji in gobami. Zaradi agresivnih izpadov doma je bil večkrat hospitaliziran, a nikoli zdravljen. »Hotel sem imeti čim manj opravka s psihiatrijo,« je dejal. Prvič je v Polju pristal, ko je v srednji šoli napadel mamo, ker se mu je pokvaril računalnik. Do mame je bil nasilen tudi en teden pred umorom Klavdije, zaradi česar so mu doma postavili ultimat, da mora na zdravljenje v komuno v Španiji. Pa ni šel. Po lastnih besedah je vzel LSD, ki ga je, v narkomanskem žargonu, pral še v naslednjih dneh, vse do umora. »Še ves teden sem mislil, da mi Klavdija nekaj hoče,« je dejal. Kot je še poudaril, se je z dekletom hotel raziti, a ga je nekako prepričala, da sta ostala skupaj.
Po mnenju izvedenca psihiatra ima mladenič precej svojski pogled na realnost ...
Vsaka malenkost ga je lahko iztirila
Starša obtoženega sta med pričanjem pojasnila, da je bil izredno radoživ, zvedav in vesel otrok, že zelo zgoraj je začel risati, brati in pisati. Pri 10 letih pa mu je med igranjem baterijska kislina brizgnila v oko, kar se mu je za vselej vtisnilo v spomin, čeprav je povsem ohranil vid. Po tem dogodku so ga pogosto preganjale negativne misli oziroma strah, da se mu bo kaj hudega zgodilo. Pri 12 letih mu je življenje dokončno spremenila računalniška igra Half-Life. »Po igranju je postal potrt, strah ga je bilo, da se bo poškodoval, zapiral se je vase, izogibal se je družbi,« je opisala mama. V srednji šoli so po njenih besedah tudi »izgubili stik in nadzor nad njim«. Vsaka malenkost ga je lahko pognala v bes in v vsem so mu morali takoj ustreči, tako da je stanje doma postajalo vse bolj nevzdržno. Svoji še ne polnoletni sestri je ob neki priložnosti sredi noči vdrl v sobo s sekiro, v navalih besa pa često grozil, da jih bo vse pobil.
Zahrbtni napad z nožem in kladivom
Po mnenju psihiatričnega izvedenca je bil motiv za umor večplasten. Mešana osebnostna motnja, škodljiva raba drog, vse strožje postopanje doma, saj so mu »grozili« z odselitvijo in komuno, destruktivno-simbiotična narava zveze s Klavdijo (ona je bila slepo zaljubljena vanj, on pa jo je po besedah njene mame izkoriščal in provociral) … so namreč nekateri vzroki, ki so 20-letnika pripeljali do tega, da je kritičnega dne, ko je prišel iz kopalnice, z nožem napadel svojo žrtev in jo štirikrat zabodel v hrbet, ko je že ležala na tleh, pa še najmanj petkrat v prsni koš. Potem je vzel kladivo in Klavdiji s 14 udarci povsem izmaličil glavo oziroma obraz. Po mnenju izvedenca ima mladenič precej svojski pogled na realnost, ki izhaja iz njegovih lastnih potreb. Visoko se ceni. Je nadpovprečno inteligenten, navsezadnje je bil diamantni maturant, osebnostno in čustveno pa manj zrel kot njegovi vrstniki. Ne zmore brez staršev. Z ljudmi, ki so mu blizu, manipulira in pričakuje popolno oskrbo. Če so njegova pričakovanja ogrožena, pa pobesni.
