Po mnenju strokovne in splošne javnosti so najvplivnejši pravniki letošnjega leta Matej Avbelj, Miro Cerar, Klemen Jaklič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Vasilka Sancin, Lucija Šikovec Ušaj, Andraž Teršek in Boštjan M. Zupančič. Skoraj 3000 glasovalcev je postavilo tudi številna aktualna vprašanja. Največkrat postavljena vprašanja za finaliste so se nanašala na upadanje zaupanja v sodstvo zaradi številnih zastaranj kazenskih postopkov in povečevanja števila razveljavljenih odločb vrhovnega sodišča, implementacije arbitražne odločbe, neenotne sodne in tožilske prakse ter ločenih mnenj sodnikov, vloge sodnega sveta, razkrivanja kazenskih ovadb in zavrnjene novele zakona o kazenskem postopku.
Miro Cerar
Zagotovo največje ime med deseterico, zmagovalec zadnjih državnozborskih volitev in 10. premier Slovenije. Miro Cerar je sodeloval pri pisanju Ustave Republike Slovenije. Zelo viden zagovornik sprememb je bil tudi med vseslovensko ljudsko vstajo v letih 2012 in 2013. V elitno druščino pravnikov je bil izbran kar 12-krat. Leta 2010 je prejel zlato hruško za izvirno slovensko poučno knjigo Kako sem otrokom razložil demokracijo, Študentski svet Univerze v Ljubljani pa mu je podelil priznanje za najboljšega pedagoga na Pravni fakulteti v Ljubljani. Deloval je kot vabljeni predavatelj na univerzi Golden Gate University v San Franciscu.
Matej Avbelj
Pravnik, ki se na seznamu težkokategornikov ni znašel prvič. Izredni profesor za evropsko pravo na fakulteti za državne in evropske študije, kjer hkrati deluje kot vodja raziskovalne skupine in predsedujoči akademskim forumom. V akademskem letu 2015/16 je prejel nagrado za najboljšega predavatelja po izboru študentov na fakulteti za državne in evropske študije. Njegova bibliografija obsega več kot 400 del. Bil je tudi član ekspertnih skupin za spremembo slovenske ustave pri državnem zboru. V zadevi Patria je še z nekaterimi pravniki opozarjal na nestrokovno ravnanje sodišča. Udeležil se je tudi srečanj Zbora za republiko.
Klemen Jaklič
Klemen Jaklič je diplomiral v Ljubljani, magistriral na Harvardu in doktoriral na Oxfordu. Na ameriški Univerzi Harvard predava področja, kot so ustavno pravo, moralne teorije, etika, človekove pravice, globalna pravičnost in demokracija. Leta 2017 je bil izbran za ustavnega sodnika. V zadnjih letih je Jaklič na twitterju pogosto ostro komentiral nekatere družbeno-politične in sodne zgodbe. Očitali so mu strankarsko naklonjenost SDS, ker je kritiziral potek sodnih postopkov v primeru Patria in večkrat izrazil javno podporo prvaku SDS Janezu Janši. Toda kot je dejal na predstavitvi, nikoli ni bil član nobene politične stranke. V primeru Nović je podal ločeno odklonilno mnenje glede podaljšanja pripora obtožencu. Ko je Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo plačilo odškodnine Zoranu Vaskrsiću zaradi rubeža, je Jaklič pozval druge pravnike, naj hitreje ponotranjijo logiko človekovih pravic.
Franci Matoz
Brez dvoma mož z najbolj neverjetno kariero med elitnim moštvom. Otrok ločenih staršev je zavrnil usmeritve mame, ki je želela, da bi postal mizar, in očeta, ki je navijal za poklic avtomehanika. Po nasvetu razredničarke je odšel med policijske kadete in postal miličnik. Napredoval je v komandirja postaje prometne policije v Kopru, se udeležil osamosvojitvene vojne, leta 1996 pa je diplomiral iz prava in zapustil policijo. Leta 2001 je postal samostojni odvetnik. Prelomnica v njegovi karieri je bila zastopanje priprtega koprskega župana Borisa Popovića in odločitev, da si začne vbrizgavati botoks in uporabljati diamantni piling za luščenje kože. Pomlajen se prebije na ljubljansko sceno v zadevi bulmastifi. Zaradi neustreznih bivanjskih razmer je leta 2009 zastopal zapornike na Dobu in od države izboril 200 tisočakov. Javnosti pa je zagotovo najbolj znan po zastopanju Janeza Janše v zadevi Patria. Hkrati je odvetnik številnih državnih podjetij in bank.
Vlasta Nussdorfer
Predavateljica, publicistka, pisateljica in humanitarka. Sprva je bila okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Med letoma 2005 in 2012 je bila višja državna tožilka na vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Leta 2012 je postala vrhovna državna tožilka, pristojna tudi za nadzor in izobraževanje državnih tožilcev. Leta 2013 so jo poslanci z 82 glasovi izvolili za varuhinjo človekovih pravic. Leta 2003 je soustanovila Beli obroč Slovenije, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Ima bogato bibliografijo. V 10 letih je napisala 10 knjig, katerih dobiček je šel v dobrodelne namene. Že 11. leto zapored je uvrščena na seznam najvplivnejših pravnikov v državi.
Marko Pavliha
Za njim je bogata akademska kariera doma in v tujini. Zveza društev pravnikov Slovenije mu je leta 2001 podelila priznanje pravnik leta. Leta 2004 je bil izvoljen v slovensko vlado kot minister za promet, pozneje pa kot poslanec (LDS in SD) in podpredsednik državnega zbora. Leta 2011 je postal član Državljanske liste Gregorja Viranta, leto dni pozneje pa je iz nje izstopil. Po končanem poslanskem mandatu se je vrnil v domači in mednarodni akademski svet. Je eden od ustanovitvenih članov in predsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije.
Vasilka Sancin
Pri 18 letih je osvojila naslovnico revije za mlade, nekaj let pozneje pa bojda celo predsednika države. Članica arbitražne ekipe se je pred leti znašla pod drobnogledom javnosti, ko so se razširile govorice, da ima intimno razmerje z nekdanjim predsednikom države Danilom Türkom, čeprav je bil ta poročen. Že takrat se je govorilo, da Türk poskuša Sancinovo poriniti na položaj slovenske predstavnice v arbitraži o meji s Hrvaško.
Lucija Šikovec Ušaj
Za njo je 30 let dela v pravu. Kot predsednica državne komisije za varstvo pacientovih pravic je na sodišču dosegla eno najvišjih odškodnin za zdravniško napako, ko je višje sodišče v Kopru po devetih letih razsodilo, da mora Bolnišnica Postojna družini iz Nove Gorice zaradi zapletov pri porodu, pri katerem je novorojenček dobil trajne poškodbe možganov, izplačati 900 tisoč evrov.
Andraž Teršek
Profesor Univerze na Primorskem je kot publicist in kritični intelektualec predstavnik pravniške avantgarde, ki izstopa od uradne konservativne linije. Teršek je glasen kritik ustavnega sodišča, pripisuje mu krivdo, da je slovensko ustavno pravo zavilo na napačna pota. Sodišču in ustavnim sodnikom očita, da so pozabili na zapuščino predhodnikov ter da se je za socialno in pravno državo izgubila vsaka sled. V javnosti je tudi odmeval njegov predlog, da bi tudi revščina postala ustavna kategorija.
Boštjan M. Zupančič
Boštjan Marija Zupančič, v javnosti znan kot Boštjan M. Zupančič, je doktoriral iz pravne filozofije in kazenskega procesnega prava. Iz kriminologije se je izpopolnjeval na Univerzi v Montrealu. Predaval je na več ugledih ameriških univerzah, med letoma 1993 in 1998 je bil ustavni sodnik, leta 1998 pa je nastopil službo sodnika na ESČP v Strasbourgu. Njegovo delovanje so zaznamovale tudi številne kontroverznosti. Zaradi zapisov glede enakopravnosti spolov, (ne)pravice do splava in Judov je vlada umaknila njegovo podporo za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice. Vlada je takrat podprla kandidaturo Vasilke Sancin.
