Novice Svet24

Otrokom, ki preživnine ne prejemajo, je z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena vsaj minimalna socialna varnost. Lani je nadomestilo preživnine mesečno v povprečju prejemalo 3795 otrok v povprečni mesečni višini 83,36 evra. Čeprav sklad v zadnjih letih precej uspešno izterjuje svoj dolg, je skrb vzbujajoč podatek o višini terjatev.

Veliko dolžnikov je tudi že dalj časa nezaposlenih ali imajo izredno nizke, minimalne dohodke.

Medtem ko je bil leta 2004 znesek terjatev nekaj več kot 10 milijonov evrov, se je konec leta 2016 ta znesek pomnožil s pet; terjatve do preživninskega sklada so namreč znašale več kot 50 milijonov evrov. Pri tem na skladu opozarjajo, da na višino izterjanih sredstev od dolžnikov preživninskega sklada, kljub velikemu trudu in številnim aktivnostim, vplivajo tudi slabe socialne razmere večine dolžnikov. »Veliko dolžnikov je tudi že dalj časa nezaposlenih ali imajo izredno nizke, minimalne dohodke, povečuje se število osebnih stečajev dolžnikov, zoper večino dolžnikov je v teku več izvršilnih postopkov, zaradi finančne izčrpanosti dolžnikov in ne nazadnje v večini primerov vrednostno nepomembnega premičnega premoženja se z vsakim novo začetim izvršilnim postopkom zmanjša možnost poplačila dolgov,« so povedali na skladu.

Štipendisti svoj dolg praviloma poravnajo

Sklad podeljuje tudi več štipendij za izobraževanje, študijske obiske v tujini, tekmovanja v tujini … Kot poudarjajo, so štipendisti pri opravljanju svojih obveznosti praviloma uspešni in dokončajo izobraževanje, zato se primeri, ko morajo vračati štipendijo zaradi neizpolnjevanja pogojev, zgodijo le izjemoma. A tudi v teh primerih na skladu ugotavljajo, da štipendisti praviloma dolg vrnejo v skladu s pogodbenimi obveznostmi, na podlagi zahtevka za vračilo. »Do danes sklad za terjatve na področju štipendiranja še ni izvedel dražbe nepremičnine za poplačilo dolga,« so pojasnili na skladu.

Dražba

Terjatve z dražbo nepremičnin bi sklad izvedel v primeru visokega zneska dolga, in če bi pred tem izčrpal vse druge možnosti. Postopke izterjave za Zoisove štipendije izvaja Finančna uprava RS, so pojasnili na skladu.

Vse več neplačnikov preživnin

O višini preživnine največkrat odloča sodišče. V primerih, ko preživninski zavezanec ne plačuje določene ali dogovorjene preživnine, pa se »vmeša« javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad, ki poskrbi za nadomestilo preživnine. Ta, poenostavljeno povedano, založi denar, obenem pa uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bi prišel do poplačila dolga. Kot skrajni ukrep sodišče začne postopek dražbe nepremičnine dolžnika.

V letu 2017 je v teku kar 140 postopkov izvršbe na dolžnikove nepremičnine, 27 so nepremičnino že prodali. Kazenski zakonik določa, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Ker je pravica do nadomestila preživnine v večini primerov priznana za daljše obdobje, sklad zaradi zavarovanja svojih terjatev, in da se izogne zastaranju, dolžnike terja za vsako triletno obdobje izplačanih nadomestil preživnine, zoper istega dolžnika pa lahko poteka več izvršilnih postopkov hkrati.

D.K.

Dolgovi posameznikov niso zelo visoki

A zneski večine dolžnikov očitno niso pretirano visoki: povprečna vrednost glavnice posamezne terjatve sklada iz naslova izplačanih nadomestil preživnine znaša 2500 evrov. Prav to je razlog, da se na eno nepremičnino dolžnika v večini primerov združuje več terjatev iz naslova izplačanih nadomestil preživnine. Gre za prednostno terjatev, za katero pri terjanju plačila in prisilnem poplačevanju velja poseben režim. A kljub rednim aktivnostim in opozarjanju dolžnikov se nemalokrat zgodi, da je dražba edini način, da sklad pride do poplačila dolga. Samo v letu 2017 je bilo 27 takšnih primerov; ko je prišlo do prodaje nepremičnin dolžnika, izročitve kupcu in razdelitve kupnine od prodanih nepremičnin za poplačilo upnikov glede na zakonsko določeni vrstni red pri poplačilu. Postopek dražbe nepremičnine dolžnika pa poteka letos v kar 140 primerih. Ko enkrat pride do dražbe, poti nazaj skorajda ni več: »Glede na to, da je izvršilno sredstvo rubeža in prodaje nepremičnin dolžnika skrajni ukrep, torej ko so se vsa ostala izvršilna sredstva v izvršilnem postopku izkazala za neuspešna in sklad ni prišel do poplačila svojih terjatev, dolžniki pravzaprav nimajo več veliko možnosti.«

Bobo

Dražba kot skrajni ukrep

V večini primerov sklad dolžnikom predlaga poplačilo glavnice ter predlaga odlog izvršbe na nepremičnino za najdaljše možno obdobje, to je obdobje enega leta. V tem času mora dolžnik poravnati še natečene zakonske zamudne obresti. Brez tega postopka bi letos k 27 že prodanim nepremičninam morali prišteti še 14 nepremičnin zaradi dolga. Tem so namreč določili odlog za eno leto. Izterjava dolžnikov preživninskega sklada je uspešna, do poplačila pa pridejo na različne načine. V lanskem letu so realizirali sredstva iz naslova izterjave v rekordno visokem znesku 2,204.783 evrov, kar je v primerjavi z letom 2015 za 13 odstotkov več. Sklad je v letu 2016 vložil 1111 novih izvršilnih predlogov zoper dolžnike preživninskega sklada; od tega je bilo umikov izvršilnega sredstva zaradi poplačila dolga v celoti skoraj polovica, kar 471. Sklad pa je iz knjigovodskih evidenc odpisal terjatve do pokojnih preživninskih zavezancev v višini 197.707 evrov.

Največji delež otrok prejema preživnino med 80 in 120 evri, v veliki večini primerov jo plačujejo očetje. Po podatkih ministrstva je preživnino prejemalo 66.639 upravičencev; v več kot polovici primerov je bila višina preživnine določena s sodno poravnavo, nekaj več kot 15.000 jih je dobilo sodbo o določitvi preživnine. Primerov, ko se z višino strinjata zavezanec in prejemnik, je bistveno manj: dogovor na CSD ali izvršljiv notarski zapisnik so podpisali le v 13.000 primerih, kar je v primerjavi s skupnim številom (66.639) precej nizek delež.