Sberbank je nameravala prevzeti 69,5 odstotka delnic Mercatorja, ki so bile od leta 2014 v lasti Agrokorja. Izrednemu poooblaščencu hrvaške vlade za Agrokor Anteju Ramljaku je predlagala, da bi zagotovili 150 milijonov evrov za junijsko posojilo roll up, a so tudi zahtevali prevzem delnic Mercatorja, piše Nacional. Tednik je objavil tudi dokument o načrtih Sberbank, ki ga je pridobil iz "finančnih krogov" in ki razkriva, da je banka nameravala delnice Mercatorja prevzeti v treh korakih, ki naj bi potekali v petih tednih avgusta in septembra letos.
Obstajala sta tudi dva scenarija za prevzem Mercatorja. Sberbank je v začetku leta že zasegla 18,53 odstotka delnic slovenskega trgovca, ki so bile v lasti nizozemskega podjetja dolgoletnega šefa koncerna Ivice Todorića Agrokor Investment. Todoriću so takrat odobrili 100 milijonov evrov posojil. Ruski bankirji so operacijo Mercator pazljivo načrtovali in se o njej skušali netransparentno dogovoriti z Ramljakom, a to zaradi začasnega sveta upnikov ni bilo mogoče, piše Nacional, ki se sklicuje na neimenovani vir iz hrvaške vlade.
Resnični lastniki Agrokorja upniki
Kot dodaja vir Nacionala, okoliščine s Sberbank kažejo, da so resnični lastniki Agrokorja upniki in ne hrvaška vlada, ter da je Sberbank zaradi lastnih nezavarovanih posojil zahtevala privilegiran status pri posojilu roll up. Sberbank je Agrokorju odobrila za 1,1 milijarde evrov posojil, preden je hrvaška vlada 10. aprila letos imenovala izredno upravo na podlagi lex Agrokor.
Pogajanja o odpisu dela terjatev
Ramljak je v ponedeljkovem pogovoru za hrvaško komercialno televizijo RTL potrdil, da se ves čas branijo napadov Sberbank in da predlagajo pogovore, na katerih bi v bolj mirnem vzdušju uredili spor. V večerni oddaji RTL Dirket je potrdil, da se bodo z upniki pogajali o odpisu med 60 in 70 odstotkov njihovih terjatev. Napovedal je, da bodo kmalu objavili tudi natančen seznam vseh terjatev do Agrokorja, ki so ocenjene na 58 milijard kun (7,8 milijarde evrov).
Izrazil je prepričanje, da bodo uspeli doseči dogovor z vsemi upniki. Pojasnil je, da niso vse terjatve enake, ko gre za njihov razred in naravo, ter da bodo predlagali različne pogodbe in različne postopke plačevanja terjatev. Za sprejem dogovora ga bodo morali podpreti upniki z najmanj 66 odstotki vseh terjatev.
"V tem času imamo situacijo, da je velika večina terjatev nezavarovana. Če bi prišlo do stečaja, ne bodo dobili nič. Zato je tudi upnikom v interesu, da pride do dogovora," je dejal.
