Kranjc je bil voznik tovornjaka, dokler ni zbolel za epilepsijo. Ker ni več mogel opravljati svojega dela, so mu leta 2005 odobrili mesečni dodatek 390 evrov, ko je čakal, da ga premestijo na primernejše delovno mesto. Omenjeni dodatek je dobival do leta 2011, ko je utrpel poškodbo rame in je invalidska komisija ponovno ocenila njegovo stopnjo invalidnosti, je razvidno iz razsodbe.
Komisija je ugotovila, da se je njegova sposobnost za delo zmanjšala, oblasti pa so mu odobrile 190 evrov invalidskega nadomestila na mesec. Kranjc se je na to pritožil, saj je po novi oceni dobival precej manjšo vsoto denarja, čeprav se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je njegovo prošnjo zavrnil, zato je Kranjc vložil pritožbo na delovno sodišče, ki pa leta 2012 na osnovi nove zakonodaje iz leta 1999 pritožbo zavrnilo. Odločitev delovnega sodišča je kasneje potrdilo tudi višje sodišče, vrhovno sodišče pa njegove pritožbe ni želelo sprejeti.
EŠČP je ugodilo Kranjcu, ki je trdil, da so mu pristojne oblasti pretirano znižale njegov dodatek, zato je razsodilo, da mora Slovenija plačati 10.000 evrov odškodnine in kriti stroške obravnave v višini 2352 evra.
