Glavni viri onesnaževanja zraka v Evropi so promet, kmetijstvo, elektrarne, industrija in gospodinjstva. "Kot družba ne bi smeli sprejeti cene za onesnaževanje zraka. S pogumnimi odločitvami in pametnimi naložbami v čistejše promet, energijo in kmetijstvo se lahko spopademo z onesnaževanjem in hkrati izboljšamo kvaliteto življenja," je ob objavi poročila ocenil prvi mož agencije Hans Bruyninckx.
Po njegovih besedah je spodbudno, da veliko evropskih vlad in še posebej mest prevzema pobude z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, s čimer prispevajo tudi k zaščiti zdravja prebivalcev. "Čist zrak pripada vsem, tudi ljudem, ki živijo v mestih," je poudaril Bruyninckx.
Vendarle se izboljšuje
Letošnje poročilo EEA o kakovosti zraka v Evropi predstavlja najnovejše analize kakovosti zraka, ki slonijo na uradnih podatkih z več kot 2500 merilnih postaj po vsej Evropi v letu 2015.
Podatki kažejo, da se zahvaljujoč preteklim in aktualnim ukrepom ter tehnološkemu razvoju kakovost zraka v Evropi počasi izboljšuje. Še vedno pa ima onesnažen zraka velik vpliv na zdravje ljudi, pri čemer so najbolj škodljivi PM delci, dušikov dioksid in ozon v plasti zraka pri tleh oz. prizemni ozon.
Prezgodnje smrti
Kot v poročilu ocenjuje agencija EEA s sedežem v Koebenhavnu, so bile v letu 2014 koncentracije trdnih delcev PM 2,5, to je delcev s premerom 2,5 mikrometra, krive za 428.000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah, od tega za okoli 399.000 v 28 članicah EU.
Za Slovenijo poročilo EEA vplivu delcev PM 2,5 pripisuje 1710 prezgodnjih smrti v letu 2014. Glede vpliva prizemnega ozona pa poročilo Slovenijo uvršča med pet držav z največ izgubljenimi leti življenja na 100.000 prebivalcev. Izračuni kažejo, da je bil prizemni ozon leta 2014 krivec za 42 izgubljenih let življenja na 100.000 prebivalcev Slovenije. Ostale štiri države z največ izgubljenimi leti življenja zaradi vpliva prizemnega ozona so Grčija (52 let), Italija (50 let), Malta (43 let) in Hrvaška (41 let).
Poročilo EEA poudarja, da ima slaba kakovost zraka velik gospodarski vpliv, povečuje izdatke za zdravstvo, znižuje produktivnost zaposlenih in škoduje prsti, pridelkom, gozdovom, jezerom in rekam. Tokratno poročilo poseben poudarek namenja kmetijstvu, ki je pomemben vir onesnaževanja zraka in toplogrednih plinov. Obstaja vrsta možnih ukrepov za zmanjšanje teh vplivov, ki pa še morajo biti širše sprejeti in uresničeni, navaja poročilo.
