Poslovanje v NKBM, drugi največji banki pri nas, je bilo po novih razkritjih še bolj razširjeno, kot je sprva kazalo.
Tam očitno niso poslovali samo ljudje, ki jih povezujejo z italijansko mafijo, temveč tudi ljudje iz drugih držav, kot so Rusija, Romunija, Ciper in celo iz davčne oaze Paname. V veliki aferi so lani prav za to državo odkrili velikanski obseg pranja denarja.
Kopica spornih imen
V tedniku Mladina so včeraj postregli tudi z nekaterimi novimi imeni, ki so nakazovala denar iz tujine, nedolgo zatem so ga dvignili v goriških podružnicah NKBM. Čeprav bi že hitra poizvedba lahko pokazala, da so račune odpirale nekatere osebe s sumljivo preteklostjo, tega za nekatere »posebne« stranke v banki niso počeli. Antonio Scimone, katerega ime se je z mafijo povezovalo že leta 2007 ob razbitju mafijskih celic v Torinu, je na banko nakazal in nato dvignil več sto tisoč evrov. Nekdaj vidni član Severne lige Luca Dordolo je denar iz NKBM nakazoval v Belize, česar se danes ne spominja več. Tudi Bruno Terin je posloval prek te banke. Italijanske oblasti ga sumijo davčne utaje, vendar tega ne morejo preveriti pri njem, ker je izginil neznano kam.
Odgovornost vodstva
Na sporne osebe in posle je, kot smo že pisali, opozarjala Vesna Rožanc, ki so jo odpustili iz banke, pristojnosti njenega urada za preprečevanje pranja denarja pa prenesli na Primoža Britovška, čeprav za to ni imel ustreznih kvalifikacij. Njenega poročila o ugotovljenih nepravilnostih pa niso obravnavali, ker naj po besedah Aleša Hauca, ki je takrat vodil banko, ne bi bilo pravilno predloženo, zaradi česar so omogočali nadaljnje sporne posle. To poročilo pa so ob pregledu, ki ga je izvedla Banka Slovenije, celo želeli skriti.
Po odhodu Rožančeve je urad za preprečevanje pranja denarja ugotovil precejšen (kar trikraten) upad števila prijav spornih transakcij. BS je naposled ugotovila, da je pod Haučevim vodstvom NKBM serijsko kršila zakonodajo s področja pranja denarja. Tako zaradi sklepa o komercialnih interesih ni preverjala izvora velikanskih gotovinskih posojil, preverjala ni niti podatkov o njihovih dejavnostih, naravi poslovanja in neustrezno določala tveganja. Odzivala se ni niti na pozive BS po ureditvi razmer in »italijanske tipologije«. Tako so v NKBM omogočali strankam, da so brez težav dvigovale tudi po pol milijona evrov visoke gotovinske zneske.
Neobveščeni organi pregona
Pri vsem skupaj bode v oči dejstvo, da BS o ugotovljenih kršitvah očitno sploh ni obvestila organov pregona, s čimer je kljub opozarjanju na nepravilnosti posredno tudi sama prispevala k nadaljevanju spornih praks. Glede pranja denarja v NLB je bila pred kratkim ustanovljena komisija, ki naj bi v kratkem času do volitev poskušala ugotoviti več o spornih poslih. Potreba po raziskovanju nečednih poslov pa se več kot očitno kaže tudi glede poslovanja v NKBM, kjer bodo svoje morali povedati tudi na policiji in tožilstvu.
